Na poti iz službe je rešila življenje; Požrtvovalno dejanje znova izvršil tudi policist Bačič

Prekmurska policistka Jasna Litrop Mulec je ob cesti, pred kratkim, uzrla domala golega moškega, ob tem zmedenega in prezeblega. Takoj ga je ovila v odejo, poklicala reševalce, obvestila svojce.

Policistka Jasna Litrop Mulec je že skoraj desetletje zaposlena v Enoti vodnikov službenih psov Policijske uprave Murska Sobota v Murskih Petrovcih. V sredo, 20. januarja, ko so bile dnevne in zlasti nočne temperature precej pod lediščem, se je zvečer vračala iz službe, ko je ob 19.23 v Bogojini, nedaleč od Moravskih Toplic, opazila le v spodnje perilo oblečenega starejšega moškega, ki je bos stal ob cesti. Ko je ustavila in stopila do njega, je bil ta očitno zmeden in že tudi precej podhlajen. Brž je segla v svoje vozilo po odeje ter ga ovila vanje. Obvestila je vodjo izmene OKC PU Murska Sobota, ki je na kraj dogodka napotil reševalce iz murskosoboškega zdravstvenega doma. Podhlajenca so nemudoma odpeljali v bolnišnico v Rakičanu. Z zbiranjem obvestil od občanov na kraju dogodka je policistka Jasna ugotovila tudi identiteto moškega ter obvestila njegove svojce. Vse se je razpletlo še kar srečno, a če ne bi vmes posegla prisebna policistka, bi morda lahko poročali le o tragediji starejšega občana.

Direktor PU, ji izreka javno pohvalo

Direktor PU mag. Damir Ivančić, višji policijski svetnik, ji izreka javno pohvalo: “Policistka Jasna Litrop Mulec je z dejanjem moškemu rešila življenje in z ravnanjem pokazala, kaj je naša (policijska) temeljna dolžnost. Ob tem je veliko prispevala k krepitvi ugleda policije v javnosti.” Dodal je, da bo tako Jasno kot tudi policista s PP Lendava za podobno dejanje predlagal za državno priznanje za požrtvovalno dejanje.

Diplomsko delo o policistkah

Policistka Jasna je mama dveh otrok ter velika ljubiteljica živali in narave. V sredo, 24. februarja, bo praznovala 38. rojstni dan. Pred dobrimi petimi leti je diplomirala na Fakulteti za varnostne vede Univerze v Mariboru. Z diplomskim delom Policijska intervencija in policistke je zlasti zajela delo policistke v odnosu do državljanov.

“Mnogi najprej pomislijo, da ženske poklica policistke ne morejo opravljati enako dobro kot njihovi moški kolegi”

“Ob omembi žensk in policije mnogi najprej pomislijo, da ženske poklica policistke ne morejo opravljati enako dobro kot njihovi moški kolegi. Pomisleki oziroma stereotipi so še pogostejši, kadar beseda nanese na policijsko intervencijo,” meni Jasna, ki je ena izmed približno 600 zaposlenih policistk, ki opravljajo dela na različnih področjih: “Največ jih je na policijskih postajah, kjer opravljajo splošne naloge, mednje spada tudi intervencija na javnih krajih in v zasebnih prostorih.”

Položaj policistk, njihovo uveljavljanje v delovnem okolju, situacije, v katere so vpete prek svojega dela, njihov položaj v policijski intervenciji, odnos sodelavcev in državljanov do njih, samopodoba policistk ter njihova učinkovitost uporabe prisilnih sredstev – vse to vidijo moški kolegi v precej drugačni luči kot sebe: “Tudi zaradi odnosa policistov do policistk te zaradi svoje ‘ženstvenosti’ manjkrat sodelujejo v intervencijah. Sicer pa je policistkam treba priznati sposobnost verbalnega komuniciranja kot prisilnega sredstva v policijski intervenciji in njegovo učinkovitost pri tem. Zagotovo gre za prednost, ki bi jo znotraj institucije morali znati prepoznati in jo tudi učinkovito izkoristiti v policijskih intervencijah pri neposrednem stiku z državljani oziroma kršitelji.”

Odnos občanov do policistk je po Jasninih ugotovitvah najpogosteje pozitiven: “Doživljajo jih kot razumevajoče in sočustvujoče, prijazne, zaščitniške in potrpežljive. V tujini občani sprejmejo policistke enako dobro kot njihovi kolegi. Pri nas se v praksi pogosto izkaže, da policistk in policistov ne obravnavajo enakovredno. Tako pri interveniranju policista jemljejo kot nadrejenega, temu primeren je tudi odziv na intervencijo, zato se spor reši mirno in brez uporabe fizične sile.”

Zmanjševanje fizične prisile

Ob interveniranju policist–občanka (moški–ženska) je razlika med spoloma še bolj izrazita, tako se običajno intervencija reši mirno, saj policist nastopi kot uradna oziroma nadrejena oseba in kot moški. Več težav je ob intervenciji policistka–občan (ženska–moški): “Običajno se občan noče podrediti policistki, čeprav ima ta popolnoma enako vlogo kot policist. V takšnih postopkih se večkrat pojavijo nasprotja in različna pričakovanja. Včasih se občan ‘podredi’ policistki in njenim odredbam zgolj zaradi uniforme in pooblastil, ki jih policistka ima, ali pa le zaradi moške načelnosti, saj (po bontonu) velja, da se moški ne prerekajo z ženskami in jih ne pretepajo, ker s tem izgubljajo ugled. Vendar ta pravila prav zaradi vse večjega enačenja spolov dandanes v družbi ne veljajo več.”

Specifičen je odnos policistka‒občanka (ženska–ženska): “Odvisen je predvsem od dogodka. Če poteka intervencija v prid občanke, je slednja pripravljena sodelovati s policistko, jo spoštovati in se ji podrediti; težave in nesoglasja pa se radi pojavijo, ko mora policistka v intervenciji ukrepati proti občanki; takrat se pri občanki pojavijo negodovanje, neodobravanje, celo žaljenje policistk.”

Zato je pomembno, da policistka v vsakem postopku prilagodi svoje obnašanje in ravnanje tako situaciji kot tudi vpletenim: “Večanje števila policistk pri interveniranju vpliva na zmanjševanje policijskega nasilja in s tem posledično zmanjšuje uporabo fizične sile, kar pozitivno vpliva na odnos med policijo in skupnostjo; velja poudariti, da se tako krepijo odnosi, izboljšuje se komunikacija, več je reševanja intervencij brez uporabe sile. V odnosu z občani se policistke bolje in učinkoviteje odzivajo na reševanje nasilja v družini in na nasilje nad ženskami in otroki, iz prakse je znano, da v tovrstnih primerih ženske ravno zaradi spola pogosteje in lažje zaupajo policistkam kot policistom.”

Pohvala tudi za policista Bačiča iz PP Lendava

Podobno kot Jasna Litrop Mulec, je požrtvovalno dejanje znova izvršil tudi policist Boštjan Bačič iz PP Lendava. Tudi njemu je direktor Ivančić, predvčerajšnjim izrekel javno pohvalo, ker je izven službenega časa rešil občana. Zgodilo se je v naselju Bodonci, kjer po njivi moral iskati in reševati občana, čigavo življenje naj bi bilo resno ogroženo. Za Boštjan to ni bilo prvo požrtvovalno dejanje, saj je med drugim, pred nekaj leti skupaj s sodelavcem Andrejem Sobočanom, pomagal občanu, ki se je nenavadno vedel, nato pa se zgrudil. Uspelo jima je doseči, da je moški spet zadihal.