Murskosobočan, nekdanji policist v Lendavi, enomesečni dojenčici rešil življenje

“Med prijetnim delom, pride dogodek, ki ga v življenju nikoli ne bom pozabil …” svojo zgodbo začenja Boris Muhič iz Murske Sobote, sicer dolgoletni policisti na policijski postaji (PP) Lendava, ki je že dve leti v zasluženem pokoju.





Boris se je tudi v minulih dneh, kot večkrat poprej sedaj ko ima v pokoju več časa, zaradi takšnih in drugačnih razlogov odpravil v sosednjo Avstrijo, natančneje v kraj Bad Gleichenberg, ki je od njegovega doma oddaljen okrog 40 kilometrov. Prijatelju je tam pomagal pri sestavljanju kuhinje, ko je kar naenkrat čez okno slišal vpitje ženske in vzklike na pomoč.

“V prepričanju, da se pretepajo, sem stopil ven. Do naju s prijateljem sta pritekli dve mladi ženski in histerično ter panično vzklikali na pomoč “help doktor help.” Šele takrat sem opazil, da ena izmed njiju v naročju drži dojenčico in z mimiko telesa pokaže, da otrok ne diha.” Kot pripoveduje Boris, sta nemudoma poklicala reševalce, obe ženski pa sta skušala pomiriti.

“Otrok je postajal zelen, moder … In na koncu prav črne barve. Težki so bili trenutki čakanja na zdravnika, saj otrok ni kazal znakov življenja. Čeprav se jezikovno nismo razumeli, mladi dami sta bili namreč iz Egipta, smo se (še sam ne vem kako) uspeli pogovoriti. Da je otrok punčka stara en mesec, da jo je mamica dojila, ko je naenkrat nehala dihati,” pripoveduje upokojeni policist.

“Panika, strah, živčnost so se stopnjevali iz trenutka v trenutek. Sorodnica dojenčico, ki jo je držala zaradi agonije kmalu ni več zmogla, kakor tudi ne njena mama. Ko je nenadoma dojenčka dala v moje naročje.” Kot pripoveduje Boris, mu je čez glavo šinila misel, da ta otrok pa že ne bo umrl v njegovem naročju.

Slednji je, kot opisuje, dojenčico previdno dvignil v zrak, jo prijel za noge, ta je z glavo visela proti tlom in jo začel nežno teptati po hrbtu. Čez nekaj trenutkov je dojenčica odprla oči, se nasmejala in zadihala. “Njena črna barva je postajala vse svetlejša. Prst sem dal med njene majhne rokice in začutil da me je objela za prst. To so bili trenutki sreče, ki jih nikoli ne bom pozabil.” Rešitelj je punčko takrat vrnil materi, zdravniška ekipa pa je dojenčico prepeljala v najbližjo bolnišnico.

Boris dodaja, da je včeraj pozno popoldne izvedel, da je z dojenčico vse v redu in da je doživela zadušitev v sapniku, zaradi prehitrega sesanja materinega mleka. “Zdravniki so dodali, da je le hitro in odločno posredovanje rešilo dojenčico, družina pa me v bolnišnici že pričakuje.” Kot zaključuje upokojeni policist, se že veseli ponovnega srečanja z dojenčico.

Na fotografiji: Boris Muhič s svojo hčerko Antonio