Monitoring podzemne vode v letu 2019: Voda v Pomurju prekomerno obremenjena z nitrati

Monitoring podzemne vode, ki ga izvaja ARSO, je v letu 2019 pokazal, da so zaradi intenzivnih človekovih dejavnosti obremenjena vodna telesa v severovzhodnem delu Slovenije in sicer v vodonosnikih s pretežno medzrnsko poroznostjo. Zato so v letu 2019 določili slabo kemijsko stanje za t. i. vodna telesa Savinjske, Dravske in Murske kotline. Kot kaže, se sicer stanje zelo počasi izboljšuje, a je kljub temu še vedno slabo.




Rezultati monitoringa podzemne vode v letu 2019 so pokazali, tako kot tudi v preteklih letih, da so bolj obremenjena vodna telesa, kjer prevladujejo vodonosniki z medzrnsko poroznostjo, boljše kakovosti pa je podzemna voda v vodnih telesih s prevladujočo razpoklinsko ali kraško poroznostjo. Tako so v letu 2019 slabo kemijsko stanje določili za Savinjsko, Dravsko in Mursko kotlino. V teh vodnih telesih je podzemna voda prekomerno obremenjena z nitrati, na Dravski kotlini pa tudi z atrazinom in njegovim razpadlim produktom desetil-atrazinom. Na nekaterih vodnih telesih so občasno ugotovili tudi lokalno obremenjenost z lahkohlapnimi halogeniranimi ogljikovodiki.

Kemijsko stanje vodnih teles podzemne vode v obdobju 2013-2019 je slabo

V nekaterih vodonosnikih se vrednosti desetil-atrazina (Krška kotlina) in atrazina (Murska kotlina) še niso znižale pod 0,03 µg/L in ne kažejo trenda. Vsebnost atrazina in desetil-atrazina se statistično značilno znižuje v Dravski kotlini, za desetil-atrazin tudi v Murski kotlini. “Za tri vodna telesa (Savinjska, Dravska in Murska kotlina) smo zaradi preseganja standarda kakovosti za nitrat ugotovili slabo kemijsko stanje. Murski vodonosnik je brez naravne zaščite in je zaradi tega bolj ranljiv ter bolj podvržen onesnaženju,” so zapisali.

V letu 2019 je standard kakovosti največkrat presegla vsebnost atrazina in njegovega razgradnega produkta desetil atrazina in sicer sedemkrat, medtem ko je bilo preseganj metolaklora, prometrina in propikonazola manj. Vsa merilna mesta s preseganji se nahajajo na vodonosnikih z medzrnsko poroznostjo. Preseganje mejnih vrednosti atrazina in  desetil atrazina je bilo v območju Murske kotline preseženo na merilnem mestu v Gančanih. “Na drugih merilnih mestih atrazin zaznamo v sledovih ali pa je že popolnoma izginil.”

V letu 2019 so spremljali tudi vsebnost lahkohlapnih halogeniranih ogljikovodikov. Vsebnost teh je, kar se Murske kotline tiče, bila presežena v naseljih Rakičan in Gančani. V nasprotju z nitratom in pesticidi, ki odražajo pritisk kmetijstva in urbanizacije, lahkohlapne halogenirane organske spojine odražajo industrijsko obremenitev. Omenjeni merilni mesti sta sicer že več let obremenjeni z omenjenimi spojinami, ker pa gre za lokalno obremenitev, nobeno vodno telo zaradi preseganja vrednosti praga ni v slabem kemijskem stanju.

V letu 2019 so v Murski kotlini spremljali tudi farmacevtske učinkovine na vodnih telesih. Kar se teh analiz tiče, so najbolj obremenjena merilna mesta Žepovci in Rakičan. “Vzrok onesnaženja podzemne vode s farmacevtskimi učinkovinami v vodonosnikih z medzrnsko poroznostjo prvenstveno odraža urbano poselitev in posledično neurejeno kanalizacijsko mrežo,” so zapisali v obrazložitvi. Mejne vrednosti za vrednotenje kakovosti podzemne vode glede na vsebnost farmacevtskih učinkovin še niso določene.

Statistično značilni trendi 1998-2019 – Murska kotlina

Podzemna voda, skrita pod zemeljskim površjem, je vrednota, ki je ne vidimo in pogosto zaradi tega tudi ne cenimo dovolj. Njeno lepoto lahko občudujemo le na mestih, kjer izvira, ali pa v naših kraških jamah. Dejstvo, da je skrita pod zemeljskim površjem, pogosto daje lažen občutek, da je podzemna voda zaščitena pred morebitnim onesnaženjem, ki ga povzroča človek s svojimi dejavnostmi (kmetijstvo, industrija, komunalne odpadne vode, …).

Podzemna voda ima slabo samočistilno sposobnost. Onesnaženje, ki zaide vanjo, se zaradi specifičnih fizikalnih in kemijskih procesov tam zadržuje daljši čas. Zato je izredno pomembna naloga prav vseh preprečevanje vsakršnega onesnaženja, še posebej ob dejstvu, da za približno 97 % prebivalcev v Sloveniji podzemna voda predstavlja glavni vir pitne vode.