Miran Gomboc – najboljši strelec Pomurske košarkarske lige 2015/2016

Miran Gomboc, igralec KK Radenci, je zagotovo eno izmed najbolj prepoznavnih imen Pomurske košarkarske lige. Veteran iz Radencev je letos v tem tekmovanju odigral že svojo 23. sezono in ravno letos mu je uspelo osvojiti naziv Najboljšega strelca v PKL. Gomboc je med drugim “krivec,” da Lendavčani letos ne bodo sodelovali na zaključnem turnirju lige, 5 marca v dvorani ŠIC Ljutomer.

Na šestih tekmah rednega dela, ki jih je odigral je skupno dosegel 129 točk, kar znese 21,5 točke na tekmo. Letošnji »season high« je bil 29 točk, ki jih je dosegel na tekmi proti PŠK Ljutomer. Poleg tega je bil Miran letos z naskokom najboljši tricaš v ligi. Curry PKL lige jih je zadel 21, kar znaša 3,5 na tekmo. V razigravanju proti KK Lindau je še nekoliko dvignil strelsko formo in s 24. točkami na tekmo prispeval levji delež za uvrstitev Radencev na Final Four. Ampak dovolj statistike, preberite si kaj je na vse skupaj za pkl.si povedal Miran:

Najprej se na kratko predstavite.

“Sem Miran Gomboc, stanujem v Radencih in sem oče treh otrok. Razen tega, da sem športnik od glave do pete me najbolj vleče v moj “glasbeni studio” kjer nabijam bobne in bas kitaro. Obožujem roštiljanje in pečenje pic.”

Kam segajo vaši košarkarski začetki?

“Za košarko sem se navdušil v 5. razredu osnovne šole, ko sem gledal brata, ki je prav tako bil zelo uspešen v košarki. Od 6. razreda dalje sem košarko tudi treniral v klubih v vseh kategorijah. Kako resno sem vzel vse skupaj pove podatek, da sem se vsak drugi dan vozil z avtobusom v Mursko Soboto in prehodil pol mesta do telovadnice (stara mala telovadnica na OŠ 1), četudi je deževalo ali snežilo. Tega si zdaj več ni mogoče zamisliti. Kot pionir in kadet sem igral za KK Radgona, kot mladinec pa v ekipi        KK Pomurje (M. Sobota), ko smo igrali v prvi državni mladinski ligi (domače tekme na asfaltu pri »Partizanu« … na železne mrežice. Na tisti koš sem tudi prvič zabil.”

Kdaj ste odigrali prvo tekmo v PKL? Kako vam je šlo?

“Ko sem prišel iz vojske sem igral za KK Radgona, istočasno pa smo v Radencih s prijatelji ustanovili klub KK Maraton Radenci, ki je leta 1992/1993 bil prvič udeleženec PKL. Spomnim se, da smo bili na koncu drugi, sam pa sem bil tudi drugi strelec lige. Kasneje sem bil član in prvi kapetan KK Creativ Sobota, s katero smo nastopili v 3. državni ligi vzhod in bili na koncu prvi z enim porazom. V PKL pa sem igral za 4 klube in sicer KK Maraton Radenci, KK Radgona, KK Petrovci in KK Radenci.”

Katera je bila vaša najboljša tekma v PKL? Kdaj in proti komu?

»Hm… težko reči. Bilo je precej dobrih tekem. Zanimivo je, da se večino tekem, katere sem igral, spomnim v podrobnosti. Največ točk sem dosegel 46 (2 krat) in to proti KK Lindau in KK Petrovci. Za slednje sem pozneje igral 3 sezone in bil tudi prvak lige. Za najboljšo tekmo in najslajšo zmago pa izberem tekmo na gostovanju proti KD Sobota, mislim da tam izpred treh, štirih let, ko sem v dvorani OŠ III dosegel 42 točk, od tega 9 trojk. Tekmo smo takrat KK Radenci brez težav dobili.”

zoga-nad-kosem-620x412

Se spomnite vašega najpomembnejšega koša? Mogoče prav zadnji letos proti Lendavi?

“Hehehehehe…. to vprašanje mi je najbolj enostavno  Seveda je to čisto zadnji koš katerega sem dosegel – trojka iz sredine igrišča proti KK Lindau Lendava 5 sekund pred koncem tekme. S tem pomembnim košem smo se tudi uvrstili na letošnji finale PKL-ja. Več kot sam koš mi je pomembneje, da bom s soigralci lahko še zadnjič zaigral.”

Niste več najmlajši igralec. Imate zato kakšne posebne priprave na tekmo?

“Nisem več najmlajši, sem pa vsaj najstarejši. Zadovoljen sem, da se še vedno lahko kosam z mlajšimi oz. z igralci, ki so v košarkarsko najboljših letih. Večkrat premišljujem o tem kdaj je pravi čas za nehati. Star sem 45 let in logično bi bilo, da bi igral s svojimi vrstniki oz. v kakšni veteranski ligi. Po drugi strani pa mi je igranje z mlajšimi v veselje, saj je veliko druženja in mi je tekmovalnost še vedno v krvi in najdem v tem tudi samopotrditev.

Kar se tiče priprav na tekmo imam neke svoje rituale (obujem iste copate kot sem zadnjo zmagano tekmo… ali pa rad grem peš do telovadnice in premišljujem, kaj in kako bom pa danes igral…), še vedno pa čutim tisto pozitivno “tremo”, ko celo soboto čakam, da stopim na igrišče in primem v roke žogo. Seveda si pri svojih letih ne morem več privoščiti, da ne bi opravil intenzivnega “strečinga”. Letošnjo celo sezono sem igral z opornico na kolenu, saj imam težave z zunanjim meniskusom. Po tekmi pa se prileže dobra masaža.”

Ali zaradi tega ker ste najboljši strelec vaše ekipe in tudi celotne lige čutite kakšen dodaten pritisk?

“Dejstvo, da sem najboljši strelec letošnje lige mi je v čast. Vesel sem, da mi je to uspelo v zadnji sezoni aktivnega igranja. Moram pa reči, da sem bil v 23 letih igranja v PKL velikokrat drugi… Ampak to se ne beleži.

Kar se tiče dodatnega pritiska zaradi tega…. Ne bi rekel, da je kaj dodatnega, saj sem kot “rojeni strelec” bil vedno deležen posebne obrambe, tudi veliko menjavanj igralcev in podvajanja na meni itd. Soigralci me zaradi tega ker sem prvi strelec spoštujejo, na treningu pa tudi radi tekmujejo – in to mi je super. Osebno mi je spoznanje, da sem še vedno nevaren za koš in se mlajši igralci trudijo, da me pri tem ovirajo, samo dodatna motivacija.”

Letos vaši ekipi ni šlo vse po načrtih pa vendar ste se uvrstili na Zaključni turnir. Kakšna so vaša pričakovanja za final4?

“Letošnjo sezono nismo vedeli ali bomo sploh igrali. Odšla sta 2 igralca (Niderl in Šijanec), tudi nekaj drugih je izrazilo dvome o igranju. Nekateri mladi so poizkusili igranje v ligi – pa obupali. Tudi preko zimske rekreacije oz. “treningov” smo imeli težave z udeležbo (poškodbe, pa nekateri so postali “ateki” in so se življenjske prioritete logično spremenile). Čeprav je res, da nismo odigrali najboljše sezone, pa smo dosegli naš glavni cilj – uvrstitev na zaključni turnir. Veseli dejstvo, da smo v najboljši formi oz. igramo najboljše tekme prav zdaj. Kljub 5. mestu po rednem delu sem mnenja, da po kvaliteti sodimo med prve tri ekipe, le pristop k igri more biti pravi. Kar se tiče načrtov za Final 4 – jih nimamo. Želimo sproščeno odigrati 2 tekmi, se pri tem zabavati, poskušati s presenečenjem…. Najbolj glavno pa, da gremo domov brez poškodb. Teh sem imel v karieri ogromno (najhujše je zlomljen nos, 2x na dveh zaključnih turnirjih v razmaku 10 let)… ampak ne kličimo nesreče rajši.”

Kakšni so vaši načrti za prihodnost? Boste še vztrajali v košarki?

“Če bi samo sebe poslušal in svojo glavo, bi rekel da bom naslednjo sezono spet igral. Ampak to bi pomenilo tudi, da bi se moral celo poletje intenzivno pripravljati in kaj je še huje – bog ne daj odrekati čevapom, pivički in lenarjenju. To troje pa mamo vsi zelo radi.

Vem pa eno. Košarke ne bom nikoli nehal igrati. Rekreacija bo ostala še vedno 2x tedensko v “stari mali” telovadnici v Radencih, ker se počutim kot v svoji dnevni sobi. Bom pa si z veseljem ogledal kakšno tekmo PKL-ja.

Na koncu bi želel povedati, da sem vseh 23 let igranja v PKL neizmerno užival in da mi bo to manjkalo. Če pa upoštevam, da bom drugo leto star 46 in da so se zdravstvene težave pričele seštevati, pa pravim adijo. Velikokrat mi pravijo “legenda” – jaz pa sem najbolj vesel, če sem kateremu mlajšemu košarkarju res vzor ali pa nekdo, ki se ga splača posnemati in vztrajati z dušo in srcem pri najlepšem športu – košarki.”