Ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano obiskala Pomurje in se seznanila s težavami na področju prašičereje

Ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Aleksandra Pivec je s sodelavci minuli torek obiskala Pomurje, kjer se je seznanila s področjem prašičereje, predvsem s težavami, s katerimi se soočajo rejci in možnimi rešitvami oz. možnostmi za razvoj panoge. V okviru obiska Pomurja je poleg Kmetijsko svetovalne službe, obiskala tudi osemenjevali center, prašičerejske kmetije ter živilsko podjetje. Gre za prvi operativni sestanek in obisk terena po podpisu sporazuma na letošnjem sejmu AGRA, s čimer želijo prašičerejci pokazati, da z novim zagonom panoge mislijo izjemno resno.




Ministrica dr. Pivec je bila na povabilo prašičerejcev minuli torek na obisku v Pomurju, ki je sledil dogovoru po podpisu sporazuma o razvoju slovenske prašičereje med MKGP, KGZS, GIZ mesne industrije Slovenije, Zadružne zveze Slovenije, GZS-Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij in Zveze prašičerejcev na letošnjem sejmu AGRA.

Zjutraj se je na Kmetijsko gozdarski zbornici v Murski Soboti ministrica najprej sestala s prašičerejci, kjer so pregledali stanje na področju panoge, se seznanili z odprtimi vprašanji in problemi. Ministrica je rejcem dejala, da je prašičereja na točki, ki za svoje preživetje potrebuje preboj, skupen napor vseh, da se sploh lahko pomaga tej pomembni kmetijski panogi. Opozorila je na več stvari, ki vplivajo na prihodnost kmetijstva, tudi prašičereje; med drugim je v ospredje postavila potrošnika, ki se danes še vedno premalo zaveda pomena lokalno pridelane hrane in zato ne ceni domače pridelave in domačega kmeta. »Pogosto opažam konflikt med urbanimi naselji in podeželjem, saj vedno več ljudi moti hrup, vonj, aktivnosti in življenje kmetov oz. njihovo vsakodnevno delo, da pridelajo hrano; očitno bomo mogli biti spet lačni, da se bomo resno zavedali in spoštovali kaj dela kmet, saj si nobeden on nas ne želi, da bi postali odvisni od uvožene hrane.«

Ministrica je opozorila tudi na nevarnost afriške prašičje kuge, za katero je le še vprašanje časa, kdaj se bo pojavila v Sloveniji. “Takrat bo prašičereja na hudi preizkušnji, zato moramo tako na nivoju države, kot pri vas rejcih narediti sedaj največ na področju preventive in preprečimo, da se zgodi najslabše.”

Na srečanju so bile predstavljene tudi aktivnosti na s področja priprave nove Skupne kmetijske politike, kaj se pričakuje od nje, kakšni ukrepi naj bi se oblikovali. Predstavljene so bile tudi možnosti podpore in pomoči sektorju prašičereje s strani države še iz tekoče finančne perspektive. Na srečanju so omenili tudi skorajšnji pristop v shemo Izbrana kakovost, s čimer se bo sektorju pomagalo tudi s promocijo. Dotaknili so se tudi težav na področju gradbenih dovoljenj in odprli nekaj možnih rešitev ter opozorili na težave, ki se nanašajo na nasprotovanja raznih civilnih iniciativ, ki nasprotujejo gradnji tovrstnih objektov, medtem, ko je podeželski prostor namenjen kmetovanju, kmetje pa potrebujejo tudi infrastrukturo da lahko delajo.

 V nadaljevanju je ministrica obiskala tudi osemenjevalno središče v Bakovcih, podjetji Panvita in Ljutomerčan ter prašičerejske farme Varga v Gradišču, Meolic v Bakovcih in Vargazon v Cvenu.

MKGP