Mesec oktober je tudi mesec kibernetske varnosti

Oktober je evropski mesec kibernetske varnosti strokovnjaki iz nacionalnega odzivnega centra SI-CERT pa so ponovno pripravili kampanjo, s katero želijo ozavestiti čim širši krog ljudi o kibernetski varnosti. Njeno ključno sporočilo je, da je kibernetska varnost navada, ki naj nas spremlja vse življenje in ki naj bo del naše vsakodnevne rutine.




Veliko internetnih uporabnikov se očitno še vedno ne zaveda dovolj vseh tveganj, ki jih prinašajo nove tehnologije. Prav zato je letošnji poudarek preventivne kampanje na osnovah kibernetske higiene, kot so gesla, posodobitve in varnostne kopije. In kateri so najpomembnejši varnostni ukrepi osnov varnostne higiene? Naredi backup!, Ne verjemi velikim obljubam! in Za profilno sliko je lahko kdorkoli!

Naredi backup!

Zaradi pokvarjenega diska ali ukradenega telefona lahko v trenutku ostaneš brez vseh dokumentov, slik, kontaktov. Edini način, da se uspešno zaščitiš pred izgubo podatkov, je varnostno kopiranje oz. backup!

Podatki SI-CERT-a kažejo, da so v zadnjih petih letih prejeli 432 prijav okužb z izsiljevalskim virusom in da je v letu 2019 znašala povprečna izplačana odkupnina za povrnitev zašifriranih dokumentov kar 866 evrov. In prav varnostne kopije so najzanesljivejša zaščita pred izsiljevalskimi virusi, pokvarjenim računalnikom ali izgubljenim telefonom. Zato svetujejo, da uporabljate upravljalnike gesel in da aktivirate preverjanje v dveh korakih, kjer dobite dodatno geslo za vaš uporabniški račun prek SMS sporočila ali namenske aplikacije. Skrbite, da so vse vaše naprave redno posodobljene, predvsem pa ne pozabite na varnostne kopije pomembnih dokumentov.

Ne verjemi velikim obljubam!

Tudi v Sloveniji strmo narašča število prijav spletnih goljufij, ki se pogosto končajo s finančno škodo. Zato ne nasedajte obljubam o lahkem zaslužku. Goljufi si namreč izmišljajo nove in nove oblike spletnih prevar, vse pa imajo eno skupno značilnost – na eni točki želijo od tebe, da jim nakažeš denar!

V lanskem letu je SI-CERT obravnaval 2431 incidentov, pri čemer je število obravnavanih primerov družbenega inženiringa in goljufij preseglo število tehničnih napadov. Obravnavali so kar 1372 primerov goljufij, največ do sedaj. Vabe, ki jih nastavljajo spletni goljufi, so zelo preproste – nizke cene in velike obljube, pa naj bodo super zaslužki, ugodni krediti, milijonske nagrade, zastonj vinjete za en sam “like” ali neverjetno poceni izdelki. Vse, kar morate narediti, je “le” to, da pošljete kodo svoje PaySafe kartice, se včlanite v SMS klub, ki vas bo stal 20 evrov na mesec, ali pa s kreditno kartico opravite nakup v lažni trgovini. V vseh primerih bo vaš denar dobil goljuf.

Za profilno sliko je lahko kdorkoli!

Ne sprejemajte prošenj za prijateljstvo od popolnih neznancev ter nikoli in nikdar ne pristanite na izmenjavo intimnih posnetkov z neznanko (ali neznancem), ki si jo spoznal prek spleta. Za lepo profilno sliko ali obljubami o milijonskih nagradah se namreč najverjetneje skrivajo prevaranti.

V zadnjih letih je poraslo število izsiljevanj z intimnimi posnetki in ljubezenskih prevar. V enem letu se je število primerov izsiljevanja povečalo za 400 odstotkov, pravijo na SICERT-u. Te prevare temeljijo na čustveni manipulaciji, njihove žrtve pa so poleg visokega finančnega oškodovanja še pod hudim psihičnim pritiskom izsiljevalcev. Kriminalci svoje žrtve največkrat iščejo na družbenih omrežjih, na platformah za navezovanje stikov, nakupovanje in sodelovanje v nagradnih igrah.