Meja po arbitraži: Na Razkrižju ta še vedno nečloveška

Na Razkrižju je, kar se tiče poteka meje, ta še najbolj zanimiva. Pa ne zanimiva v pozitivnem, temveč v negativnem smislu. Kljub temu, da so sodniki na arbitražnem sodišču mejo določili, je ta, kljub temu da je veljavna, precej nečloveška. Ne le to, po določitvi meje je na hrvaški strani ostalo še deset hiš.




“Razočarani smo bili vsi,” pove lastnica ene izmed desetih hiš, ko se spomni dneva ob izreku arbitražne razsodbe, ko je postalo jasno, da dovoz do hiše ostaja na slovenski, hiša pa na hrvaški strani. “Ob tem moram priznati, da sem od države bila deležna lepe geste, da so meni in družini dali državljanstvo Slovenije,” še pove. Ta jim bo sedaj olajšala delo in izobraževanje v Sloveniji. Kljub temu, da so prav vsi, ki so ostali na hrvaškem imeli možnost finančne pomoči države za novo bivališče, v kolikor bi se želeli preseliti v Slovenijo (45.000 evrov za posameznika in dodatnih 15.000 evrov za vsako naslednjo osebo), pa vsi tega niso vzeli, saj je največkrat težava “vse pustiti in začeti znova,” je največkrat odgovor tistih, ki so se odločili ostati.

“Državna meja med Razkrižjem in Štrigovo se po stanju 25. junij 1991, z razsodbo arbitražnega sodišče ni v ničemer spremenila. Zmoti me namreč to, da nekateri mediji poročajo, kot da je z arbitražno razsodbo Razkrižje izgubilo 10 hiš. To ne drži, ker vseh 10 hiš je že pred razsodbo, torej pred 25. junijem 1991, nesporno bilo na ozemlju Hrvaške. Res je le to, da je 10 družin izrazilo željo, da bi se državna meja korigirala v toliko, da bi vseh 10 hiš bilo priključeno k Sloveniji. Ker arbitražno sodišče temu predlogu ni sledilo, ne glede na to, da v nekaterih točkah meja res poteka neživljenjsko, je država Slovenija prebivalcem, ki bi svoje domove na Hrvaškem želeli zapustiti in si v Sloveniji ustvariti nove, za ta namen odobrila določeno odškodnino. Za ta korak se je odločilo 6 od 10 družin,” je dejal Stanko Ivanušič, župan Občine Razkrižje.

Nekatere družine pa so se s stanjem meje sprijaznile in pričakujejo le, da se jim na tem obmejnem območju uredi predvsem primerna cestna infrastruktura. Ta naloga se sicer nekoliko počasi, a vendarle uresničuje. Takih cestnih odsekov je na območju Razkrižja 11, ureditev cest bo stala dober milijon evrov, papirologija 60 tisočakov. “Če bi mejo ali odpravo določenih nelogičnosti poteka same meje bili pristojni reševati obe sosednji občini, Razkrižje in Štrigova, bi meja že zdavnaj bila rešena. To nerešeno vprašanje pa gotovo obema državama ni v čast,” zaključuje Ivanušič.