Med prejemniki Prešernove nagrade Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani tudi Lendavčanka Saša Juretič

Lendavčanka Saša Juretič je bila študentka Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani, študijskega programa Logopedija in surdopedagogika. Bila je bila med tistimi, ki so prejemniki Prešernove nagrade Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani, za svoje magistrsko delo, iz teme magistrskega dela pa je sodelovala tudi na mednarodnem kongresu, “16th Congress of European Forum for Research in Rehabilitation,” na katerem je predstavila poster.




Logopedija je veda, ki v glavnem proučuje motnje komunikacije. Ukvarja se z odkrivanjem težav, vzrokov in posledic njihovega nastajanja ter načine preprečevanja in rehabilitacije teh motenj. Prepletena je s pedagoškimi, medicinskimi, psihološkimi in socialnimi pristopi. “Logopedi smo torej terapevti, ki izvajamo diagnostiko in terapijo motenj govora, jezika in/ali komunikacije ter tudi rehabilitacijo motenj požiranja. Ljudje si logopede večinoma predstavljajo pri delu z otroki, ki imajo artikulacijske težave ali jecljajo. Takšna slika dela logopedov pa je precej okrnjena. Delamo namreč z osebami vseh starosti, od dojenčkov pa vse do odraslih in starostnikov. Zaposleni smo lahko v zdravstvenih domovih, bolnišnicah in rehabilitacijskih centrih, šolah in vrtcih, pa tudi v zasebni praksi. Če se usmerimo v področje surdopedagogike, pa delamo tudi z osebami z gluhoto in naglušnostjo. Sama sem bila že tekom študija najbolj navdušena nad delom z odraslimi osebami z nevrološkimi motnjami komunikacije,” je dejalala Saša Juretič.

Magistrsko delo

V začetku leta 2021 je Juretičeva z zagovorom magistrske naloge z naslovom “Komunikacijske sposobnosti odrasle osebe z afazijo in govorno apraksijo po odstranitvi možganskega tumorja” uspešno zaključila študij logopedije in surdopedagogike. S tem sem pridobila naziv magistrica profesorica logopedije in surdopedagogike. Magistrsko delo je nastalo pod mentorstvom prof. dr. Emice Farago in v sodelovanju s specialistko klinične logopedije, asist. Majo Ogrin.

“Namen magistrskega dela je bil raziskati področje govora, jezika in komunikacije pri osebah z afazijo in govorno apraksijo po odstranitvi primarnega možganskega tumorja. Afazija je strokovni izraz za pridobljeno motnjo jezika, ki nastane kot posledica možganskih poškodb ali bolezni. Kaže se lahko v vseh modalitetah uporabe jezika, to so govor, branje, pisanje, pa tudi kretanje (govorica gluhih oseb). Govorna apraksija pa je govorna motnja, ki je prav tako posledica nevroloških okvar, in sicer tistih delov možganov, ki so odgovorni za načrtovanje govora,” je dejala sogovornica.

V okviru empiričnega dela magistrske naloge je opravila singularno študijo primera. To pomeni, da je na enem primeru osebe z omenjenima motnjama, ki sta nastali kot posledica odstranitve možganskega tumorja, raziskala področje komunikacijskih sposobnosti pred, med in po logopedski obravnavi. Logopedsko obravnavo je izvajala pol leta, dvakrat tedensko. “Rezultati naše raziskave potrjujejo ugotovitve tujih raziskav, ki poročajo o pozitivnih vplivih logopedske obravnave tudi v kronični fazi po odstranitvi možganskega tumorja. V našem primeru je po šestmesečni logopedski obravnavi pri gospodu z afazijo in govorno apraksijo prišlo do napredka znotraj vseh ocenjenih področij govora, jezika in komunikacije,” je še dejala sogovornica.

Tako kot vse študije primerov ima sicer tudi njena raziskava to pomanjkljivost, da rezultatov zaradi majhnega vzorca moremo posploševati na vse osebe z omenjenima motnjama, kljub temu pa vsebina magistrskega dela nudi osnovo za nadaljnje raziskave na tem področju, ki so za uspešno klinično logopedsko prakso še kako potrebne in nujne.

Prešernova nagrada in vrednost magistrskega dela

“Novembra 2021 sem bila obveščena, da je Komisija za priznanja in nagrade UL PEF sklenila, da bom za magistrsko delo prejela Prešernovo nagrado Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani. O specifičnih razlogih za podelitev nagrade nismo bili obveščeni, se pa Prešernova nagrada po Pravilniku o podeljevanju Prešernovih nagrad za študente UL PEF podeljuje najboljšim delom študentov na študijskem, znanstvenoraziskovalnem in umetniškem področju. Ta dela morajo presegati redne študijske zahteve, biti izraz študentove samostojnosti na raziskovalnem področju, hkrati pa pomeniti sorazmeren prispevek k obravnavani stroki.

Moje magistrsko delo ima na področju logopedije posebno vrednost. V svetovnem merilu je namreč eno izmed redkih del, v slovenskem logopedskem prostoru pa prva raziskava, ki se osredotoča izključno na govorno-jezikovne motnje, ki nastanejo kot posledica odstranitve možganskih tumorjev. Prav tako je v Sloveniji eno izmed redkih del, ki podrobneje predstavlja primer osebe z govorno apraksijo. Magistrsko delo tako slovenski logopedski stroki nudi nov nabor informacij s področja nevroloških govorno-jezikovnih motenj (afazije in govorne apraksije), ki nastanejo kot posledica odstranitve primarnega možganskega tumorja,” je dejala Saša Juretič.

Kaj počne Saša sedaj?

“Po končanem študiju sem s področja zdravstva opravila tudi pripravništvo in strokovni izpit. Po opravljenem strokovnem izpitu sem se zaposlila na Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Republike Slovenije – Soča (URI – Soča), na Oddelku za rehabilitacijo pacientov po nezgodni poškodbi možganov, z multiplo sklerozo in drugimi nevrološkimi obolenji. Delam s pacienti, ki imajo zaradi poškodb ali bolezni možganov, težave z govorom, jezikom, komunikacijo ali požiranjem. To delo mi predstavlja velik izziv, ob napredkih pacientov, njihovi življenjski energiji in hvaležnosti, ki jo izkazujejo kljub vsem težavam, pa čutim neizmerno srečo in zadovoljstvo. Zame je bilo leto 2021 s strokovnega področja zelo pestro in izpopolnjujoče. Prešernova nagrada pa je bila ob vsem tem zelo pozitivno presenečenje. Občutek imam, da sta sedaj poplačana tudi ves trud in čas, ki sem ju vložila v študij, pomeni pa mi tudi potrditev, da sem na področju dela na pravi poti,” je zaključila sogovornica.