Sveže

Med leti 2012 in 2016 se jih je največ izselilo iz občin Šalovci, Cankova in Lendava

Petletni podatki, ki so jih pripravili strokovnjaki v okviru Zlatega kamna, kažejo, da slovenske občine v povprečju beležijo trend odseljevanja. Največ ljudi se je sicer priselilo na Škofljico, največ rojstev beležijo v občini Gorenja vas – Poljane, največ smrti pa v Gornjem Gradu.




Večina slovenskih občin ima negativni selitveni prirast: v Sloveniji je več krajev, od koder se ljudje odseljujejo, kot je občin, kamor se priseljujejo. Natančneje: negativni selitveni prirast ima 122 krajev, pozitivnega pa 83. Pri šestih občinah je vrednost kazalnika blizu 0.

Vrednosti so precej različne: pri 12 občinah lahko govorimo o zelo velikem selitvenem prirastu. Po naših merilih je to več kot 40 prebivalcev na 1.000 v petih letih. Ponovno je prepričljivo na prvem mestu Škofljica s selitvenim prirastom 110 na 1.000 prebivalcev v petih letih. Z drugimi besedami, v petih letih se je na račun priseljevanja število prebivalcev povečalo za 11 odstotkov – in bi bilo za ta odstotek večje, ko bi ne bilo tudi naravnega prirasta.

Pri naravnem prirastu so gibanja nekoliko drugačna. Število občin s pozitivnim naravnim prirastom je nekoliko večje od tistih, kjer je ta vrednost negativna. Natančneje: v 113 občinah je naravni prirast pozitiven, v 93 negativen, v petih pa je vrednost blizu ničle.

Ljudje Pomurje zapuščajo

Ponovno je precej več občin, kjer sta obe vrednosti kazalnikov izrazito negativni, torej nižji od -10. Takšnih krajev je 24. V petih občinah sta obe vrednosti celo nižji od -20. V praksi to pomeni, da se število prebivalcev v petih letih na račun odseljevanja zmanjša za več kot 2 odstotka, prav tako pa tudi na račun negativnega naravnega prirasta. Najslabše vrednosti prirasta ima Osilnica, kritične vrednosti pa imajo še Hrastnik, Šalovci, Cankova in Lendava.

Posebej zanimive so občine, kjer so vrednosti kazalnikov visoke, a z nasprotnim predznakom. Gorenja vas – Poljane in Tabor sta po visokem naravnem prirastu prav na vrhu seznama krajev, a prebivalci se vendarle od tod odseljujejo. Stanje je obrnjeno v Hodošu, Poljčanah in Veliki Polani: nizek naravni prirast in priseljevanje. Najbolj izstopa Gornji Grad: občina, ki je po selitvenem prirastu na 1.000 prebivalcev na visokem 12. mestu ima najnižji naravni prirast med vsemi kraji v Sloveniji. V petih letih se število prebivalcev na račun naravnega prirasta v kraju zmanjša za kar 8,7 odstotka. Ob tem pa je priseljevanje precejšnje.