Maturanti prve generacije Gimnazije Ljutomer znova sedli za šolske klopi

Zelo čustveno, veselo in prisrčno je minilo srečanje šolnikov-maturantov, ki so davnega leta 1967 kot prva generacija sploh vpisanih dijakov, maturirali v ljutomerski gimnaziji.




Že ob samem zbiranju in očitno novem spoznavanju – nekateri se namreč niso videli skoraj pol stoletja – so prisotni bili priče čustvenih objemov in tudi nekaterih solznih oči. Takrat je postalo jasno, kako je vsem prisotnim pomembno samo srečanje in poznejše druženje. Večina udeležencev srečanja, ki so se rodili le kakšno leto po 2. svetovni vojni, v gimnazijo pa so se vpisali ob njeni ustanovitvi leta 1963, je sicer ostala v Prlekiji, drugi so se razpršili po Sloveniji in bivši Jugoslaviji, nekateri pa izven meja, tudi v čezoceanske države. Prav zaradi tega je bilo kar nekaj težav z zbiranje podatkov in s pošiljanjem povabil na srečanje, saj nekaterih menda niso niti našli. Večina takratnih maturantov je sicer tudi doštudirala, nekateri so delali na visokih položajih v gospodarstvu in politiki, nekateri so celo postali doktorji znanosti, a na srečanju razlik ni bilo. Vsi so si bili enotni, da so tovrstna srečanja koristna.

Srečanja se je udeležilo 22 maturantov in celo dva profesorja

Od skupaj vpisanih več kot 40 (v dveh oddelkih) gimnazijcev, maturiralo jih je 43, se je srečanja v Ljutomeru in okolici udeležilo 22 maturantov (10 iz A, in 12 iz B oddelka) in dva njihova profesorja-razrednika Boris Zrelec (Bi – Ke) in Ivan Lasbaher (Ne – Ang). Sprejel jih je aktualni ravnatelj Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer (GFML), Zvonko Kustec, ki je predstavil današnje stanje te ugledne izobraževalne ustanove. Nekdanji maturanti, večina jih je z ljutomerskega in radgonskega območja, so se sprehodili po šoli, v sodobno opremljeni računalniški učilnici, kjer vsaki dijak dela na svoji tablici, pa so jim nekateri aktualni profesorji predstavili sedanje poučevanje, ki je daleč pred tistim, ki je veljal v njihovem času.

Spomini še niso zbledeli

Najbolj zanimiv del je sledil v učilnici 3. Prvi gimnazijci so sedli v šolske klopi in se prelevili v dijake. Profesorji Danilo Obal, Irena Štuhec, Saša Pergar in Mateja Godec so jim postavljali vprašanja ter predstavili razlike v načinu poučevanja pred 50 leti in danes. Tako je generacija prvih maturantov med drugim spoznala še poučevanje s pomočjo tabličnih računalnikov, kar je bilo za njihovo obdobje pred pol stoletja nepojmljivo. Kljub zrelim letom pa so tudi bivši maturanti pokazali, da so še sedaj brihtni in da niso veliko pozabili. Tudi spomini še vedno niso zbledeli. Ničesar ni pozabil niti prvi zaposleni profesor ljutomerske gimnazije, 84-letni Boris Zrelec, ki je najprej poučeval biologijo in kemijo, nato je bil tudi ravnatelj. Kar iz glave spregovoril o nekaj dogodkov izpred pol stoletja in več, zlasti o ekskurziji v Zagreb. Zanimiv je tudi primer dr. Ivana Rihtariča, ki je bil dijak prve generacije ljutomerske gimnazije, pozneje je bil dobrih 20 let tam profesor, na koncu pa še v dveh mandatih tudi ravnatelj. Sam je razložil, da so se mladi z območja Gornje Radgone, ki so nekoč imeli možnost vpisa v gimnazijo v Mariboru ali Murski Soboti, odločali za Ljutomer, tudi zaradi tega, ker je takrat med Radgono in Ljutomerom vozil vlak.

Še pred odhodom na Turizem na podeželju Tompa, na Stari Cesti, kjer je potekalo prijetno druženje, klepet in obujanje spominov, so maturanti zapeli novo himno, ki jo je prav za srečanje prve generacije maturantov GFML napisal takratni maturnat Dušan Žižek iz Radencev.