Martinova pojedina v številkah

11. novembra praznuje rojstni dan natančno 200 Martinov. V Sloveniji popijemo na leto povprečno 43 litrov vina na prebivalca, kar nas uvršča na tretje mesto v EU. Največ vina v EU proizvede Italija, in tja ga največ izvozi in od tam največ uvozi tudi Slovenija.




‘Svet’ Martin nar’di iz mošta vin‘. Tako pravi ljudski rek o Martinovem prazniku, ki ga praznujemo 11. novembra. Legenda pravi, da je skromni Martin pozimi srečal berača, ki ni imel obleke, zato mu je Martin podaril polovico svojega plašča.  Po tem dejanju so ga iskali, da bi ga imenovali za škofa, on pa se je v svoji skromnosti skril. Njegovo skrivališče so izdale gosi z ‘gaganjem’.

Ali smo s pridelki, potrebnimi za Martinovo pojedino, samooskrbni?

Na Martinovo se postrežejo značilne jedi. Te se po regijah razlikujejo, nikjer pa ne smejo manjkati gos ali kakšna druga perutnina, mlinci, rdeče zelje in vino.

V letu 2016 smo v Sloveniji pridelali skoraj 95.000 ton grozdja, iz katerega je bilo proizvedeno dobrih 820.000 hektolitrov vina. Močno prevladujejo bele sorte grozdja in s tem tudi belo vino (skoraj 70 %). Z vinom smo bili tako v Sloveniji 91-odstotno samooskrbni. Perutninskega mesa je bilo lani prirejenega skoraj 65.000 ton, s čimer je bila stopnja samooskrbe 107-odstotna. Vsak prebivalec Slovenije pa ga je v povprečju porabil približno 30 kg. Zraven omenjenih jedi vedno postrežemo tudi mlince, teh so industrijska podjetja v Sloveniji v letu 2016 prodala za dobrih 320.000 EUR oziroma za okrog 140 ton. V istem obdobju so trgovci od kmetov odkupili blizu 170 ton rdečega zelja. 

Cena kakovostnega vina se je v zadnjih 10 letih v trgovini dvignila za več kot 50 %

V letu 2016 smo za steklenico kakovostnega vina odšteli povprečno 3,05 EUR, medtem ko smo v letu 2006 za steklenico prav takega vina odšteli 1,92 EUR. Cena kakovostnega vina je v teh desetih letih nihala; najvišja je bila v letu 2013, ko smo za steklenico takega vina odšteli 3,35 EUR. Za kilogram grozdja smo v letu 2016 odšteli 3,45 EUR, pred desetimi leti pa tretjino manj (2,62 EUR).

Več vina uvozimo, kot izvozimo

V letu 2016 smo v Slovenijo uvozili nad 13 milijonov litrov vina iz svežega grozdja ali za blizu 13 milijonov EUR. Največ vina smo uvozili iz Italije, Makedonije in Madžarske. Izvozili pa smo nekaj nad 4,5 milijona litrov vina iz svežega grozdja, v vrednosti skoraj 14 milijonov EUR. Največ smo ga izvozili v Italijo, Združene države in Avstrijo. V zadnjih letih se je zelo povečal izvoz na Kitajsko, in sicer od leta 2007, ko smo tja izvozili za 91.000 EUR vina, do leta 2016 za skoraj desetkrat.

Koliko vina popijemo Slovenci?

 Vino je med Slovenci zelo priljubljena pijača vse leto, ne le za martinovo. V Sloveniji smo ga v letu 2015 porabili povprečno 43 litrov na prebivalca, od tega več kot 68 % belega. S to količino smo se uvrstili na tretje mesto v Evropski uniji; pred nami so bili Portugalci z 48 litri ter Luksemburžani z nekaj več kot 50 litri na prebivalca. Najmanj so ga popili Poljaki, in sicer dobra 2 litra na prebivalca. V celotni Evropski uniji se ga je popilo povprečno 23,9 litra na prebivalca.

Še nekaj zanimivosti o vinu in Martinu:

– Vinogradi velike večine (več kot 91 %) pridelovalcev grozdja v Sloveniji so v letu 2015 merili manj kot hektar.
– Besedo vino smo dobili iz latinskega izraza vinum, s katerim so takrat poimenovali vino in trto.
– V Mezopotamiji so nekaj tisoč let pred našim štetjem za pojma vino in življenje uporabljali enak znak.
– V tržnem letu 2015/2016 je največ vina v Evropski uniji proizvedla Italija (nad 50 milijonov hektolitrov); sledili sta Francija in Španija.
– V Sloveniji je 8.969 moških z imenom Martin (to ime je na 25. mestu po pogostosti med vsemi moškimi imeni) in 7.503 žensk z imenom Martina (na 26. mestu po pogostosti med vsemi ženskimi imeni).
– V Sloveniji praznuje rojstni dan na martinovo 5.571 oseb, in med temi je natančno 200 Martinov.

Vir: Statistični urad RS