Letošnje poletje je za koruzo zelo neugodno, pridelek celo za 40-odstotkov manjši

Za pridelavo krme je pri nas v Sloveniji koruza še vedno vodilna pri pridelavi energetsko bogate osnovne krme kot silaža in kot zrnje pri pridelavi energetsko bogate močne krme. Spomlad in prvi tedni poletja so sicer še nakazovali zelo dober pridelek koruze, vendar pa ga zadnje daljše sušno obdobje močno prizadelo.




Najboljša lastnost koruze je v tem, da v zelo kratkem času vegetacije z njo pridelamo največ sušine in energije po hektarju. V primerjavi z drugimi travami, se pri koruzi ohranja prebavljivost zelenega dela rastline, z zorenjem storža in zrnja pa dodatno pridobiva na energiji, saj se v zrnu nabira škrob. Zaradi podnebnih sprememb pa med samo vegetacijo koruze prihaja do vedno bolj neugodnih vremenskih razmer za pridelovanje koruze.

Hladnemu in vlažnemu obdobju sledi vroče in suho obdobje vegetacije, kar vodi do vedno slabših pridelkov in dražje pridelave.  Enostavno nimamo več zmerne klime v optimalnem času vegetacije. Koruza je uvožena poljščina in pri nas uspeva v najbolj ugodnem času vegetacije.  Pri temperaturah pod 8 ° C se razvoj koruze zaustavi, prav tako pri temperaturah nad 30 ° C.  Letos smo imeli do sredine julija ugodne pogoje za rast in razvoj koruze, lahko bi rekli celo preveč padavin.

Zaradi tega je koruza slabo razvila koreninski sistem, saj ni bilo potrebe da bi iskala vodo v globini. V avgustu pa je prišel vročinski val, tako so previsoke temperature in vetrovi zaustavile rast in razvoj koruze. Suša je predvsem na prodnato peščenih tleh rast in razvoj koruze popolnoma zaustavila. Suša in vetrovi so povzročili prisilno dozorevanje, lahko bi rekli izsušitev – dehidracijo rastlin.  V takih pogojih rasti, koruzna rastlina ni sposobna pretvoriti sladkorjev, ki se nahajajo v rastlini naprej v škrob in ga skladiščiti v zrnu, zato opažamo prisilno dozorela in nagrbančena zrna.

Pridelki bodo nižji od običajnih

Poznavalci ocenjujejo, da bo pridelek na plitkih prodnatih tleh manjši za 30 do 40 odstotkov, mogoče tudi več. Dokončna ocena bo lahko podana po žetvi. Najbolj so prizadete poljščine na plitkih prodnatih tleh in na prisojnih legah gričevnatega območja. Predvsem je bila na udaru koruza, pri kateri je toplotni stres povzročil predčasno dozorevanje in posledično manjši pridelek.

Težave lahko še poslabšajo padavine, koruzo je potrebno čim prej pospraviti

Po vročem in sušnem obdobju, bodo prišle padavine. Vlaga, toplota, odmrli listi in zreli storži pa so zelo dobra osnova za pojav Fusarioz. Na koruzi se razvije vrsta Fusarium moliniforme, ki izloča veliko različnih mikotoksinov. Od teh sta za zdravje in rejski uspeh problematična DON – deoksinvalenon in ZEA – zearalenon. Za sam prenos spor plesni pa služijo različni pleveli, ki so prisotni v koruznih posevkih. Zaradi prisotnosti različnih plevelov (trave, zeli), se na poljščine  prenašajo različne vrste plesni. Že samih plesni iz rodu Fusarium je preko 20 različnih vrst, nekatere vrste se pojavljajo na ječmenu in pšenici, druge na koruzi, tretje na soji…

Da se koruza ne bo okužila s plesnijo  priporočam koruzo za silažo in za zrnje čim prej pospraviti, preden nastopi deževno obdobje. Predvsem na prodnato peščenih tleh, kjer je dehidrirala in prisilno dozorela. Po analizah že na nekaterih njivah zrezana cela koruza vsebuje 45-odstotkov suhe snovi.

Klik >>