Letalska protitočna obramba je od danes naprej aktivna

Kmetijska ministrica Irena Šinko je z na razpisu izbranim izvajalcem, Letalskim centrom Maribor, podpisala pogodbo za izvajanje letalske obrambe pred točo na območju severovzhodne Slovenije. Med tem Arso svari, da takšna obramba pred točo ni strokovno dokazana.




Mariborski letalski center že leta na podlagi dveletnih sklepov vlade izvaja obrambo pred točo s posipanjem točonosnih oblakov s srebrovim jodidom. Ker se je lani izteklo obdobje veljavnosti zadnjega sklepa vlade, je ministrstvo še v prejšnji sestavi takoj po sprejemu proračuna začelo s pripravo novega sklepa. Pogodba je bila podpisana včeraj, letala pa se tako že od danes naprej lahko dvignejo med oblake, v kolikor bo to potrebno.

Kot predvideva sklep vlade, kmetijsko ministrstvo zagotavlja do 35 odstotkov sredstev, preostali del denarja pa morajo zagotoviti občine, ki se vključijo v izvajanje letalske obrambe pred točo z branjenega območja. Zaradi zagotavljanja večje transparentnosti so javno naročilo izvedli kot skupno naročilo ministrstva in vključenih občin. Ministrstvo je letos k sodelovanju povabilo 71 občin, na kar se je pozitivno odzvalo 63 občin, tri več kot v lanskem letu.

Vodja obrambe pred točo v mariborskem letalskem centru Darko Kralj je v začetku maja opozoril na dolgotrajne postopke. Obenem je dejal, da se je država odločila fiksno ceno z lanskih 290.000 evrov znižati na 260.000 evrov, čeprav gredo cene energentov letos v višave. Stroški obrambe pred točo bodo zato po njihovih izračunih več kot dvakrat višji od tistih v prejšnjih letih.

Nevarnost pojava toče v Sloveniji je velika, naša država pa sodi med območja z največjo pogostnostjo neviht v Evropi. Nevihte s točo na ozemlju okoli 1 km2 se v Sloveniji pojavijo vsako leto nekaj desetkrat; take, ki prizadenejo ozemlje nekaj km2 nekajkrat, tiste z večjim obsegom pa vsakih nekaj let enkrat. Ob nevihtah škode na pridelkih ne povzroča samo toča, temveč najbolj pogosto tudi močan veter in intenzivne padavine. Torej, četudi bi bilo mogoče nastanek toče preprečiti, ni mogoče preprečiti močnega vetra in intenzivnih nalivov, ki v največ primerih naredijo največjo škodo.

Najboljši obrambi pred posledicami toče sta zaščitna mreža in zavarovanje kmetijskih pridelkov pred točo. Vendar je zaščitne mreže mogoče uporabiti le v trajnih nasadih, predvsem sadovnjakih. Večji del na novo posajenih sadovnjakov že vključuje tudi postavitev mreže. Kmetijske pridelke je mogoče zavarovati pred posledicami škode zaradi toče in pridobiti nepovratna sredstva za sofinanciranje zavarovalne premije.

Arso: Učinkovitost ni strokovno dokazana

Stališče Agencije za okolje (Arso) do tovrstne obrambe pred točo še naprej ostaja nespremenjeno, in sicer da učinkovitost zaščite pred točo z vnašanjem dodatnih zaledenitvenih jeder v nevihtne oblake ni strokovno dokazana. Državno sofinanciranje tovrstnih projektov se jim zato ne zdi smotrno, saj bi to vzbujalo vtis, da je obramba proti toči preverjeno učinkovita.