Letalska obramba proti toči: Pogodbe med Občinami, Ministrstvom za kmetijstvo in letalskim centrom (še) niso podpisane

Prejšnji teden je prva letošnja toča klestila po Pomurju in Podravju, a letalska obramba proti toči še vedno ne deluje. Težava je v nepodpisanih pogodbah med Občinami, kmetijskim ministrstvom in letalskim centrom Maribor. Da bi se obramba dejansko lahko pričela izvajati, bi pogodbe moralo podpisati vsaj 80-odstotkov Občin na omenjenih dveh območjih.




Sredstva za sofinanciranje izvajanja letalske obrambe pred točo se namenijo, če bo izkazan tudi interes lokalnih skupnosti. Ta bo izkazan, če bo v izvajanje letalske obrambe pred točo vključenih vsaj polovica občin z branjenega območja severovzhodne Slovenije. Branjeno območje zajema vseh 27 občin v statistični regiji Pomurje, vseh 41 občin v statistični regiji Podravje ter dodatno občini Slovenske Konjice in Zreče iz Savinjske statistične regije ter občina Podvelka iz Koroške statistične regije. Branjeno območje obsega skupaj torej 71 občin in meri 3.775,6 kvadratnih kilometrov. O tem so sicer razpravljali že na 178. redni seji Vlade Republike Slovenije, vlada pa podpira tovrstno obrambo pred točo tudi v letih 2018 in 2019.

A jezni in razočarani Pomurci ter Štajerci, ki jim je toča minuli teden znova uničevala poljščine ter premoženje, od besed ne bodo imeli koristi. V letalskem centru Maribor pojasnjujejo, da so po tehnični plati pripravljeni, a jim vzlet letal onemogočajo številne nepodpisane pogodbe Občin. Pogodbe so bile po naših podatkih že poslane aprila, a se te (še) niso vrnile. Vsaj podpisane ne. Nauradno naj bi bili Pomurci bistveno bolj zainteresirani za tovrstno obrambo od Podravcev. Takšno obrambo proti toči pa sicer že izvajajo v sosednji Avstriji. Letala tam vzletijo iz dveh letalskih centrov. Podravje so letala iz letalskega centra Maribor lansko leto pred točo branili kar 24-krat. Projekt je vreden 150 tisoč evrov, od katerih 40 tisočakov prispeva kmetijsko ministrstvo.

Četudi je nastanek toče možno preprečiti, močnega vetra in nalivov ni

Nevarnost pojava toče je v Sloveniji velika, naša država pa sodi med območja z največjo pogostnostjo neviht v Evropi. Nevihte s točo na ozemlju okoli en kvadratni kilometer se v Sloveniji pojavijo vsako leto nekaj desetkrat, take, ki prizadenejo ozemlje nekaj kvadratnih kilometrov nekajkrat, tiste z večjim obsegom pa vsakih nekaj let enkrat. Ob nevihtah škode na pridelkih ne povzroča samo toča, temveč najbolj pogosto tudi močan veter in intenzivne padavine. Torej, četudi bi bilo mogoče nastanek toče preprečiti, ni mogoče preprečiti močnega vetra in intenzivnih nalivov, ki v največ primerih naredijo največjo škodo.