Leta 1991 so branili mejni prehod v Dolgi vasi: Takšen intervju je devetošolka DOŠ I Lendava naredila s svojim dedkom

Današnji dan so si prebivalci ob mednarodnem mejnem prehodu Dolga vas, leta 1991 zapomnili za vedno. Takrat se je začela vojna za Slovenijo, ki je trajala 10 dni. JLA je tega dne nameravala zavzeti mednarodni mejni prehod Dolga vas a jim to ni uspelo saj so se pogumni možje pod vodstvom mejne milice Ladislava Bagladija zoperstavili večkrat močnejšemu nasprotniku. 29 let po dogodku je devetošolka DOŠ I Lendava Maša Kulčar s svojim dedkom, Ladislavom Bagladijem opravila zanimiv intervju, katerega objavljamo tudi na našem spletnem portalu in ki je bil objavljen v elektronski različici literarnega natečaja “Spominska obeležja pripovedujejo.”




“V času osamosvojitvene vojne za Slovenijo, leta 1991, je bil moj dedek Ladislav Bagladi aktivni udeleženec braniteljev slovenske samostojnosti. Na to temo sem z njim pripravila intervju, ki bo mladi generaciji dovolil pokukati v ozadje dogajanja tistih dni.

Dedek, kje si služboval v času vojne?

Služboval sem na Mednarodnem mejnem prehodu Dolga vas. Bil sem komandir Postaje mejne milice Dolga vas. Naša naloga je bila, da varujemo meje novo nastale države Slovenije.

Kdo je napadel Slovenijo in zakaj?

Slovenijo so napadli vojaki Jugoslovanske ljudske armade zaradi odločitve Slovenije za samostojno pot. Začelo se je s preprečevanjem zamenjav tabel s simboli SFRJ in zastav. Njihov cilj je bilo zavzetje vseh mejnih prehodov in nato pritisk na slovensko vlado, da se za osamosvojitev ne odloči.

Koliko časa je trajala vojna?

Aktivni spopadi so po celi Sloveniji med vojsko JLA kot agresorjem in branitelji, pripadniki takratne teritorialne obrambe in milice, trajali 10 dni.

Kako ste se branili pred nasprotniki?

Pristop po glavni cesti, ki vodi v smeri mejnega prehoda in naprej na Madžarsko, smo blokirali s tovornimi vozili, bagri in cisternami. Za obrambo območja mejnega prehoda pa smo postavili obrambne položaje, ki so jih branili miličniki z orožjem.

Kdo je še branil ozemlje razen policije – miličnikov?

V obrambi so sodelovali še pripadniki teritorialne obrambe iz Lendave in miličniki ter rezervni miličniki iz Postaje milice Lendava in Oddelka milice Dobrovnik.

Ali si bil ranjen?

Ne, na srečo nisem bil ranjen. Prav tako ni bil ranjen nihče drug od udeležencev, saj je predaja bila izvedena samo z opozorilnimi rafali.

Kakšno orožje ste imeli za obrambo?

Oboroženi smo bili le s pehotnim orožjem: polavtomatske, avtomatske puške in pištole. Teritorialna obramba je imela tudi protioklepna orožja.

Ladislav Bagladi 27.6.1991

Ali ste streljali?

Pred predajo vojakov smo tudi opozorilno streljali v zrak, kar je med vojaki povzročilo paniko in so se predali. Tako vojska kot branitelji smo se želeli izogniti človeškim žrtvam in tudi materialni škodi, zato so na pogajanjih padale zahteve o mirni predaji brez uporabe orožja ter o umiku vseh civilistov, stalnih prebivalcev na območju mejnega prehoda, da v morebitnem streljanju ne bi bilo žrtev.

Ali te je bilo strah?

Ja, bilo me je tudi strah. Ko smo bili obkoljeni, nismo vedeli za načrte vojske, ki je čakala na okrepitve s hrvaške strani. Na našo srečo so te okrepitve na mostu reke Mure v Murskem Središču zadržali pripadniki teritorialne obrambe oziroma jim preprečili, da bi prišle do mejnega prehoda Dolga vas. Istočasno je bila vojska obkoljena še s predstavniki naše teritorialne obrambe in milice ter se je o umiku oziroma napadih dogovarjala še z njimi. Mi takrat o rezultatih dogovorov nismo bili obveščeni.

Ali si v tem času imel stike z družino?

Ja, z družino sem imel stike le preko telefona. V tistem času nismo zapuščali mejnega prehoda, tako da nismo hodili domov. Ves čas obkolitve smo preživeli v zgradbi in okrog zgradbe mejnega prehoda, opazovali premike vojske ter imeli pogajanja z njimi. Na srečo smo imeli zelo dobre prijateljske odnose z madžarskimi mejnimi organi, ki so nam pomagali v okviru dovoljenega.

Kateri dogodek se ti je najbolj vtisnil v spomin?

Najbolj se spomnim drugega dneva obkolitve mejnega prehoda, ko so se vojaki in starešine JLA predali braniteljem mejnega prehoda. Po neprespani deževni noči smo ob svitu spet zasedli obrambne položaje. Ob 8. uri so ponovno potekala pogajanja, kjer smo zahtevali umik vojske brez orožja, ki niso obrodila sadov. Ob 11. uri pa je vojska začela umik z vozili in orožjem brez našega privoljenja, zato smo izstrelili opozorilne strele, ki so med vojaki povzročili paniko in so se nato predali.

Kaj ste naredili z vojaki JLA?

Vojake JLA smo namestili v centre za ujetnike. Moram povedati tudi to, da so vojaki bili mladi fantje, ki dejansko sploh niso vedeli proti komu se borijo in zakaj. Izpolnjevali so le ukaze svojih nadrejenih častnikov. Med njimi so bili tudi Slovenci, ki so v tistem času služili vojaški rok. Po končani desetdnevni vojni so se vojaki po lastni presoji vrnili nazaj k svojim družinam, v tujino k sorodnikom ali nazaj v vojaške kasarne. 25. 10. 1991 pa se je celotna vojska JLA umaknila iz ozemlja samostojne Republike Slovenije.

Do kakšnih sprememb je prišlo po vojni za mejni prehod Dolga vas?

Za mejni prehod Dolga vas so nastale velike spremembe. Ker so se vojne aktivnosti preselile na mejo proti Hrvaški in so bile prekinjene prometne poti proti vzhodu in jugu Evrope, se je ves tranzitni potniški in tovorni promet preusmeril na mejni prehod Dolga vas. To je povzročilo veliko gnečo in dolge čakalne vrste tovornih vozil, ki so čakala na prestop meje z obeh strani.

Ali se počutiš kot junak, ker si sodeloval v vojni?

Ne počutim se kot junak, temveč kot zaveden državljan in domoljub, ki je branil svojo domovino.

Danes je moj dedek veteran in član Združenja Sever, kjer aktivno sodeluje. Vabijo ga na osnovne in srednje šole, kjer v družbi svojih kolegov veteranov, braniteljev slovenske samostojnosti, predava o takratnih dogodkih in s tem ohranja spomin na osamosvojitveno vojno. Je domoljub s spoštljivim odnosom do simbolov države, himne, grba in zastave.”

Jugoslovanska vojska je proti Dolgi vasi takrat krenila iz Murske Sobote, ter iz vojašnic v Lendavskih goricah ter Žitkovcih -slednja je bila ustavljena s strani dobrovniške enote. Vojska JLA je najprej blokirala vse dostope do dolgovaškega mejnega prehoda, a so jih slovenski fantje -teritorialci in policisti (takrat jih je skupno bilo 80) do dobra presenetili in blokado vrnili. Prva je bila na cesti ob vhodu v romsko naselje z delovnimi stroji, naslednja pa pri mejnem prehodu, cisterne podjetja Integral Lendava.

Jugoslovanska vojska je takrat od komandirja mejne milice Ladislava Bagladija zahtevala predajo mejnega prehoda, če ne, bodo mejni prehod napadli z vsem razpoložljivim orožjem. Bagladi jih je ob tem odločno zavrnil. Napetosti so rasle, situacija je postala resna. Med teritorialci in JLA se je takrat odvijala prava psihološka vojna, pri blokadi JLA nedaleč stran od mejnega prehoda pa sta bila postavljena dva hitrostrelna topa.