Lendavski župnik Martin Dolamič Konrad ob prvem adventnem tednu: “Ves svet ugotavlja, da preživljamo težko obdobje”

Včeraj je bila prva od štirih adventnih nedelj, kar pomeni, da se je začel adventni čas. Ta predstavlja pripravo na božič, drugi največji krščanski praznik. Martin Dolamič Konrad, lendavski župnik, vas, bralce spletnega medija Lendavainfo opominja, da nas prav “korona čas vzgaja, da se vrnemo h koreninam.”




“Ves svet ugotavlja da preživljamo težko obdobje, ko nas novi koronavirus še obvladuje, ne mi njega. Več je trpljenja, smrti in živeti moramo z omejitvami svobode. Prisiljeni smo spremeniti običajni način življenja. Celo sveti maši se moramo kdaj odpovedati; kaj šele priljubljenim zabavam …,” je uvodoma zapisal Dolamič Konrad. Kot slednji pravi, temu stanju kar ni videti konca. “To je nevaren čas, ko lahko upanje izginja: najprej godrnjanje in kričanje, nato jeza, počasi pa vdanost in obup. In sredi tega stanja smo vstopili v adventni čas – čas štiritedenske priprave na rojstni dan Jezusa Kristusa – Božič.”

Lendavski župnik je prepričan, da se veselimo praznikov, a o njih, navadno, malo vemo. “Prazniki že tisočletja napolnjujejo človeško življenje in ga hkrati razbremenjujejo; s tem življenje osmišljajo in hkrati lajšajo ter harmonizirajo. Še danes imamo do praznika in praznovanje poseben odnos. Praznik in praznovanje sta imela tako včasih kot dandanes določen pomen. Nikdar v svoji dolgi in zapleteni zgodovini ni človeštvo praznovalo brez razloga. Razlog za praznovanje pa ni bil veseljačenje samo po sebi, beg od skrbi in goli užitek, kot navadno razumemo danes.”

Dolina pri Lendavi

S praznovanjem praznika krepimo lastno in skupno samozavest, vendar pa se le-ta še bolj krepi, če vsaj malo vemo, zakaj pri raznih praznikih in praznovanjih gre

“Prazniki omogočajo posamezniku, da vsaj za kratek čas pozabi na težave, v trenutku, ki ga živimo zdaj, bi lahko odkrito zapisali, da nam v vseh mogočih krizah prazniki pomenijo še več. Za vsakim praznikom in praznovanjem je dosti več, kot danes sploh še opazimo, kar se da zgodovinsko, etnološko, filozofsko in psihološko dobro utemeljiti. Vsebine praznikov so včasih mnogo bolje poznali, dandanes pa so temelje praznovanja prekrili nevednost, površnost, tehnologija in potrošništvo,” je še zapisal Martin Dolamič Konrad.

Vsi vemo, da se je v naši domovini praznovanje Božiča, ki je bil več kot pol stoletja zadušen, a vendar je ostal zapisan v slovenskem človeku, pričel praznovati po letu 1990. To je čas, ko je nastala verska svoboda. “Tako se je praznovanje pričelo navzven. Vsepovsod lahko vidiš jaslice, lučke po trgovinah, božične pesmi… Vse to vabi človeka k zunanjemu vzdušju, na bistvo božiča pa se ob vsem tem vrvežu spregleda. Že, ko prižgeš televizor, radijski sprejemnik ali prebiraš časopis lahko vsepovsod zaslediš vzdušje, ki ga povzročajo mediji. To vzdušje človeka zavaja saj mu da »zavetje« ob tem pa pozablja na skrivnost božičnega praznika.  V preteklosti, ko je bilo praznovanje prepovedano je v človeku ostalo hrepenenje po praznovanju. Prav to praznovanje je prihajalo iz srca saj je v njem tudi živelo.”

Gaberje

Današnji človek je povezan z zgodovino

“Današnji človek imenovan modernih družb, ki ga močno določa in zaznamuje judovsko-krščansko izročilo, razkriva dejstvo, da je povezan z zgodovino. Vendar to stališče ne vpliva na praznike in praznovanje; le-ti se dogajajo, odkar je in dokler bo ostajalo človeštvo. Kaže, da bo letos bore malo »veselega decembra« in kuhančka po adventnih sejmih zaradi odgovornosti do sebe in s tem do sočloveka, to ne pomeni, da praznikov in praznovanja ne bo. 

Prav korona čas nas vzgaja, da se vrnemo h koreninam, ki bistvu Božičnega praznika – zgraditi resnično bratstvo med nami. Spominjati se te težke izkušnje, ki jo živimo vsi skupaj. In iti naprej z upanjem, ki nikoli ne razočara. To bodo ključne besede za ponovni začetek, ponovno rojstvo, kar Božič je: korenine, spomin, bratstvo in upanje.

Pa obilo blagoslova adventnega časa.

Martin Dolamič-Konrad, župnik”

Hotiza