Lendava med kraji, kjer se je populacija mladih med 15. in 26. letom skrčila najbolj

Število dijakov in študentov se je v Sloveniji v desetih letih zmanjšalo za 53.500 ali za 25,8 odstotka. To pomeni, da bo v naslednjih letih toliko manj mladih vstopilo na trg dela.




Gre za vseslovenski pojav: izjema je le dvanajst občin, povsod drugod lahko zaznamo podobno gibanje. Največji padec je v največjih krajih: v Ljubljani se v študijskem letu 2017/2018 šola 8.464 dijakov in študentov manj kot v letu 2007/2008: to je 30-odstotno zmanjšanje. V Mariboru se je število skrčilo za 3.670 ali za 36 odstotkov. V dvanajstih krajih je padec števila šolajočih se mladih večji od 40 odstotkov. Med temi kraji je tudi mestna občina Velenje.

Kam so šla vsa dekleta in vsi ti mladi fantje? Preprosto, manj jih je. Če pogledamo starostno skupino med 15. in 26 letom, kamor sodijo dijaki in redni študenti, se je ta v desetih letih skrčila za 68.608 oseb ali za 22 odstotkov. Število mladih se je zmanjšalo v prav vseh slovenskih krajih z izjemo dveh: to sta Ljubljana in Škofljica. V Ljubljani imamo nenavaden skok števila mladih v skupini starih med 20 in 24 letom – pojav bi bilo potrebno podrobneje raziskati, zelo verjetna razlaga pa je povezana s priseljevanjem. Zanimivo je še, da se je število šolajočih se Ljubljančanov vseeno zmanjšalo, kar pomeni, da je padel tudi odstotni delež študentov in dijakov v populaciji mladih. Tudi to kaže, da gre za poseben pojav.

Število mladih se je najbolj zmanjšalo v Posočju: vodi Bovec, kjer je mladih za pol toliko kot pred desetimi leti. Le malo bolje je v Tolminu (-44%) in Kobaridu (-41,5%). Med vidnejšimi kraji, kjer se je populacija mladih med 15 in 26 letom skrčila najbolj, so še Lendava (-43%), Velenje (-42%), Hrastnik (-41%) in Črnomelj (-40%). Še v 78 krajih je padec populacije mladih večji od 30 odstotkov.

Bi nas moralo skrbeti? Vsekakor. Če pustimo vse druge konsekvence ob strani, pomeni manj mladih, ki vstopijo na trg dela tudi manj novih plačnikov v pokojninsko blagajno – odmislimo v tem kontekstu tudi problematiko priseljevanja. Bržkone se ne bomo zmotili preveč, če zapišemo, da je skrb za mlade najboljša strategija za starim prijazne kraje.

  • Ne ven

    Glej komentar pri Odrancih

    • intelektualec

      Evo, ti pomagam (V Odrancih zgradili največjo pumptrack stezo v Sloveniji)

      V Lendavi pa imamo:
      Bioplinarno
      Predelavo gum
      EPK
      Milijon razstav
      Sto nogometnih igrišč
      Stolp, kjer je nekaj narobe
      Sto pisateljev
      Petsto pesnikov
      Novi vrtec, ki poplavlja
      Romea, ki predava
      Gorice, ki jih je vedno manj
      Turiste, ki napolnijo vse lokale
      in mlade, ki jih je vedno manj.
      Še bi lahko, pa se mi več ne da.

  • Dobro jutro Lendava

    Demografija je kompleksna zadeva, zagotovo pa številke govorijo same zase. A bodimo iskreni, v Lendavi je že pred 100 leti živelo približno toliko ljudi, kot danes. Mojstrov in trgovin je bilo veliko več, imeli smo pomembne živinske in rokodelske sejme (mesečno), tržnico (6 dni v tednu), železnico med Zagrebom in Budimpešto, bili smo središče okraja z okoli 40 tisoč prebivalcev, imeli smo lastno banko, dežnikarno, relativno razvito živinorejo, poljedelstvo in vinogradništvo (in še in še in še…) in na koncu povprečno 4 polnoletne otroke v družini. V Jugoslaviji smo imeli Nafto z 1600 delavci, a so nam jo rdeči gospodje iz Ljubljane uničili. Uničili so nam tudi druge tovarne, zato ne preseneča, da imamo le tretjino delovnih mest, kot pred štiridesetimi leti! Lendava danes nima zaledja, nima delovnih mest, nima aktivnega prebivalstva, mladi dobesedno bežijo iz mesta, Lendava gospodarsko hira in umira. Če ne bi bilo madžarske manjšine, bi bilo v Lendavi še nadalnjih 100 relativno dobro plačanih delovnih mest in letno 10 milijonov evrov manj. Glavna ulica mesta danes daje videz zapuščene vaške ulice, po kateri se vozijo traktorji, kombajni, tomovinkoviči in kamioni, ker je to edina cesta skozi mesto!!! Glavna ulica bi morala biti sprehajališče, korzo, ne pa edina cesta skozi 1000-letno mesto! A vseeno, mi smo 4x volili istega magistra ekonomije za župana, ki razen zase in za svojo rodbino ni poskrbel za nič. Kam to pelje? Pa jasno, v demografski minus, pijančevanje, nejevoljo in nemir. A mi si želimo razvoja, poštenja, dobre volje in miru!

    • 1234

      Le kdo se skriva za tem komentarjem ?

      • Ne ven

        Le kdo se to sprašuje?