Lendava ima novega doktorja znanosti. To je postal Denis Magyar

Lendavska znanstvena skupnost je pridobila novega člana. Novi doktor znanosti je postal Denis Magyar, ki je znanstveni naziv pridobil na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru in sicer sredi lanskega decembra.




Denis Magyar se je rodil 12. septembra 1991 očetu Aleksandru in materi Valeriji. Dvojezično osnovno šolo in gimnazijo je obiskoval v Lendavi, nakar se je vpisal na Pravno fakulteto Univerze v Mariboru. Prvostopenjski študij je zaključil leta 2013 z zagovorom diplomskega dela z naslovom “Analogija v sodni praksi slovenskih sodišč.” Za študijske dosežke je prejel dve nagradi, in sicer Dekanovo nagrado za izjemne študijske dosežke in Nagrado GRAWE Excellence Award najboljšim diplomantom na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru. Po pridobljenem nazivu diplomirani pravnik (UN) se je vpisal na magistrski študij, katerega je zaključil leta 2016 z zagovorom magistrske naloge z naslovom “Sistematičnost kot imanentna lastnost modernega prava.” Kot študent je sodeloval pri raziskovalnih projektih, udeležil se je študijske izmenjave Erasmus+ in poletne šole na Shanghai University of International Business and Economics na Kitajskem, opravljal pa je tudi prakso v večji odvetniški pisarni v Budimpešti.

Denis se je leta 2016 zaposlil na Višjem sodišču v Mariboru, kjer je opravljal delo sodniškega pripravnika. Po zaključenem pripravništvu je opravil pravniški državni izpit in se leta 2019 zaposlil kot odvetniški kandidat, nato pa leta 2021 opravil strokovni izpit za odvetnika in se vpisal v imenik Odvetniške zbornice Slovenije kot odvetnik. Svojo poklicno pot nadaljuje kot odvetnik v Odvetniški pisarni Gorjup v Mariboru.

Doktorska disertacija

Denis se je na doktorski študij vpisal leta 2016, kjer je pod mentorstvom red. prof. dr. Tomaža Keresteša raziskoval interdisciplinarno področje nevroznanosti (znanosti o možganih) in prava. Pri raziskovanju je izhajal iz predpostavke, da je ugotavljanje subjektivnih dejstev (bolečina, duševno zdravje, razsodnost …) zahtevnejše od ugotavljanja objektivnih dejstev. (Ne)obstoj subjektivnih dejstev je namreč odvisen od subjektivnega doživljanja posameznika, zato jih “zunanji opazovalci” izkustveno ne morejo zaznati. V civilnem dokaznem pravu je glavni “zunanji opazovalec” sodišče, ki mora doseči zanesljivo objektivizacijo subjektivnih dejstev. Pri raziskovanju je oblikoval hipotezo, da lahko zanesljivost ugotavljanja subjektivnih dejstev poveča uporaba nevroznanstvenih odkritij.

Nevroznanost je namreč že naredila prve korake na področju objektivizacije bolečine, odkrivanja laži in drugih subjektivnih dejstev, ki se ugotavljajo v civilnem dokaznem pravu. Dokazal je, da je ugotavljanje (ne)obstoja možganskih poškodb zanesljivejše z metodami možganskega slikanja, kar omogoča zanesljivejše ugotavljanje dejstev, ki predstavljajo vzroke za nastanek možganskih poškodb, in dejstev, ki predstavljajo posledice možganskih poškodb. Nevroznanstvena odkritja so uporabna tudi pri ugotavljanju, ali je smrt, ki je posledica možganske poškodbe, v vzročni zvezi z nedopustnim škodljivim dejstvom. Ponovni premislek bo zahtevalo tudi ločevanje med govorjenjem resnice in laganjem.

“Dejstvo je namreč, da metode možganskega slikanja ponujajo možnost (bolj) neposrednega ločevanja med govorjenjem resnice in laganjem. Potencial nevroznanstvenega ločevanja med govorjenjem resnice in laganjem je v odkrivanju možganskih predelov, ki se aktivirajo pri laganju. Možganska aktivnost prefrontalnega korteksa se namreč pri laganju poveča, saj zatiranje resnice in oblikovanje laži zahtevata kognitivni napor in izbiranje med alternativnimi možnostmi. Pri laganju se povečata koncentracija in kreativnost posameznika, saj oblikovanje zgodbe, ki ni resnična, zahteva večji kognitivni napor kot govorjenje resnice,” je zapisal mladi Lendavčan. Doktorska disertacija, ki jo je zagovarjal Denis, predstavlja prvo znanstveno delo, ki obravnava civilnopravne vidike prepletanja prava in nevroznanosti celostno. Znanstvena odkritja, do katerih je prišel v doktorski disertaciji, so premaknila meje našega védenja o pomenu in uporabi nevroznanstvenih odkritij v civilnem dokaznem pravu ter predstavljajo izvrstno izhodišče za nadaljnje raziskovanje.

Znanstveni naziv doktor znanosti je pridobil na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru 10. decembra 2021, ko je uspešno zagovarjal doktorsko disertacijo z naslovom “Pomen in uporaba nevroznanstvenih odkritij v civilnem dokaznem pravu.” V četrtek 20. januarja 2022 je rektor Univerze v Mariboru red. prof. dr. Zdravko Kačič nagovoril in promoviral sedem novih doktorjev znanosti, med katerimi je bil tudi odvetnik dr. Denis Magyar, mag. prav.

V prostem času

Kljub temu, da pravo in odvetništvo predstavljata pomemben del Denisovega življenja, poklicno življenje ne pretehta nad njegovim zasebnim življenjem. Denis je v zadnjih petih letih je prepotoval več kot deset držav v Aziji in Ameriki, obiskal je številne prestolnice, kjer sta z zaročenko Kajo spoznavala nove kulture in ljudi. Čeprav Denis že dvanajst let živi v Mariboru in v prostem času odkriva nove kraje, se rade volje vrača v Lendavo. Navsezadnje je v Lendavi pridobil “temelje,” na katerih je gradil svojo izobraževalno pot. Še danes se z velikim veseljem spominja učiteljev in učiteljic, ki so mu dali neprecenljivo znanje in odlično izhodišče za nadaljnjo pot.

Največje bogastvo, ki mu ga nudi Lendava, pa so njegova družina, sosedi in prijatelji, ki so mu vseskozi stali ob strani. Neizmerno hvaležen jim je za vso podporo.