“Lastniška struktura pomurskih term bo odločilna za nadaljnji turistični (gospodarski) razvoj ali zaostanek Pomurja”

V neodvisni Listi za razvoj turizma, podjetništva in podeželja v občini Moravske Toplice pozorno spremljajo aktualno dogajanje v zvezi s prodajo pomurskih termalnih središč, Term Lendava in Term Banovci, “pri čemer se nam zastavlja vprašanje, ali, če ne celo, kdaj in predvsem kakšnemu kupcu bodo naslednje na vrsti za prodajo tudi Terme 3000 v Moravskih Toplicah.”




“V nadaljevanju želimo predstaviti nekatera svoja razmišljanja Liste o tem, kakšnega lastnika bi pomurske terme potrebovale, zakaj se tudi sami pridružujemo odklonilnemu mnenju Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo glede prodaje Term Lendava kupcu, ki je v madžarski državni lasti, in zakaj vidimo kot eno izmed dolgoročno pozitivnih rešitev za pomurske terme in na sploh turizem v Pomurju v iskanju strateškega partnerstva v nemškem zasebnem kapitalu.”

V Listi so mnenja, da je oz. da bo prihodnja lastniška struktura pomurskih term odločilnega pomena za doseganje (ali nedoseganje) mednarodnih standardov kakovosti turističnih storitev in proizvodov, družbeno odgovornega in etičnega upravljanja s človeškimi viri (zaposlenimi), inovativnosti in tehnološkega razvoja v (termalnem / zdraviliškem) turizmu in temu posledično višje (kakovostno in finančno) dodane vrednosti turizma v Pomurju, zadovoljstva gostov in zaposlenih in dolgoročne stabilnosti poslovanja. 

“Že sam lastnik term bi moral izkazovati ustrezne strokovne kompetence in dolgoletne mednarodne poslovne izkušnje v turizmu, saj bo le tako lahko dejansko zares učinkovito izbral, nadziral in usmerjal vodstveni kader (direktorja, menedžerje, vodje posameznih področij / oddelkov) k doseganju zastavljenih poslovnih ciljev. V nasprotnem primeru, če je lastnik brez znanja in izkušenj v panogi, je veliko večja verjetnost, da med njim in vodstvom podjetja pride do razhajanj, napačnih razumevanj in odločitev v vodenju posla in nazadnje do tveganj poslovne izgube, odpuščanj zaposlenih in stečaja podjetja.

Pomurske terme so osrednji nosilci turizma, eno od pomembnih gibal gospodarskega razvoja in virov zaposlitve za prebivalstvo v Pomurju, regiji, ki je še posebej ranljiva zaradi svoje obrobne (obmejne) lege in je med najmanj gospodarsko razvitimi v Sloveniji. Prav termalni oz. zdraviliški turizem je tisti dejavnik, ki domače in tuje turiste pritegne in zadrži za večdnevno ali celotedensko bivanje v Pomurju, ne samo v termah, ampak tudi pri koriščenju druge turistične in s turizmom povezane ponudbe regije skozi celo leto, brez izrazitih sezonskih nihanj.

Z vidika prodaje je zlasti občutljiva prodaja Term Lendava madžarskemu kupcu, to je sklad Comitatus-Energia Zrt, ki se ukvarja s prodajo električne energije in je  v 100 % madžarski državni lasti (družbe za upravljanje madžarskega državnega premoženja). Spričo političnega in kulturnega dogajanja v zgodovini Prekmurja (letos obeležujemo 100-letnico priključitve Prekmurja matičnemu narodu) moramo biti na tovrstne naložbe madžarskega državnega kapitala še zlasti pozorni, prav tako pa je (termalni / zdraviliški) turizem neločljivo povezan z lokalnim okoljem, naravnimi (vodnimi) viri, kulturno-zgodovinsko identiteto kraja in lokalnimi produkti.

V Listi se pridružujemo stališču Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, ki je odklonilno do prodaje Term Lendava madžarskemu skladu Comitatus. Eden od pomislekov je, po besedah ministra Zdravka Počivalška v januarski oddaji Točka preloma, tudi ta, da kupec ob dvakrat preplačani naložbi ni predstavil načrta razvoja.

Sprašujemo se, kako je sploh mogoče sedanjemu madžarskemu ali kateremu koli drugemu kupcu, ki bi tudi bil v 100-odstotni lasti katere koli druge tuje države (in ne tujega zasebnega kapitala), zaupati, da bo nadaljnje poslovanje term potekalo v skladu s Strategijo trajnostne rasti slovenskega turizma 2017—2021, ki se naslanja na strateške razvojne dokumente Slovenije in EU, in da bodo pri tem zavarovani slovenski nacionalni, gospodarski in kulturni interesi? Kakšno bo sodelovanje madžarskega kupca s slovenskim ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo ter drugimi vladnimi, regionalnimi in lokalnimi organi pri promociji in razvoju slovenskega turizma, saj se je Madžarska zaradi svoje trenutne državne politike znašla v zapletenem položaju znotraj EU? Ali bo novi lastnik, ki sam nima ne strokovnih ne poslovnih izkušenj v turizmu, znal postaviti zanesljivo in izkušeno vodstvo in ga učinkovito nadzirati?

Kako bo novi lastnik premagoval poslovne ovire, obvladoval in upravljal s tveganji, ki se bodo, zaradi njegove neizkušenosti v turistični panogi, zagotovo pojavila? Bo v času poslovne krize dajal prednost svoji primarni dejavnosti (električna energija) in jo reševal na račun term, kar bo vodilo v njihovo finančno izčrpavanje? V kakšnem obsegu ima predvidena investicijska vlaganja v termalni kompleks in kakšen je načrt finančne povrnitve investicij? Kako bo novi lastnik sodeloval z lokalnim okoljem in prispeval k razvoju lokalne ekonomije? Kakšna bo njegova kadrovska politika? Bo lokalno prebivalstvo ohranilo svoje zaposlitve, se bodo odpirala nova delovna mesta? Ali bo v dodatno ponudbo term vključeval slovenske lokalne turistične in s turizmom povezane ponudnike ali bo goste preusmerjal čez mejo, k bližnjim madžarskim ponudnikom? Ali bo njegova gostinska ponudba temeljila na pomurskih živilih, in bo s tem podpiral pridelovalce hrane v Pomurju, ali na madžarskih? Ali bo novi lastnik znal ustvariti prepoznavno in kredibilno javno podobo (blagovno znamko) pomurskih term, v slovenskem in širšem, mednarodnem okolju, od koder želimo pritegniti čim več turistov v Pomurje?

V Listi za razvoj turizma, podjetništva in podeželja v občini Moravske Toplice menimo, da bi pomurske terme morale imeti lastnika investitorja z orodji in izdelano strategijo za razvoj termalnega / zdraviliškega turizma z višjo dodano vrednostjo in z narejeno analizo turističnega trga pomurskih term. Lastnika, ki ima že svoj lastni obstoječi večletni posel v turistični panogi, dobro pozna svetovne trende v turizmu in bi z lastništvom pomurskih term razširil ali nadgradil svojo turistično dejavnost. Lastnika, ki ima že vzpostavljeno svojo lastno mrežo gostov in poslovnih partnerjev, s katerimi ima vzpostavljeno medsebojno večletno zaupanje in dodelan marketinški in trženjski pristop, s katerim jih bo zato lahko uspešno pritegnil še v pomurske terme s svojo dodatno turistično ponudbo. Zavedati se namreč moramo, da obstaja velika verjetnost, da bodo ob menjavi lastništva, terme izgubile del poslovnih partnerjev (z vidika prihodov gostov so domače in tuje turistične agencije in tour-operaterji ključnega pomena), ki jih je pridobil in s katerimi je sklenil pogodbe o sodelovanju prejšnji lastnik, pod, med njimi takrat dorečenimi, posebnimi pogoji, ki se ne bodo nujno skladali s poslovnim in finančnim načrtom, vizijo ali zmogljivostmi novega lastnika.

Lastnik brez izkušenj v turizmu, čeprav ima kapital, bo moral graditi več let, da bo lahko vzpostavil široko in stabilno mrežo poslovnih partnerjev in gostov. Pomurske terme potrebujejo lastnika, ki bo v njih videl priložnosti za razširitev in posodobitev ponudbe v vzajemnem sodelovanju z lokalnim okoljem. Pozorni bi morali biti tudi na tiste lastnike, ki razmišljajo zgolj kratkoročno in zgolj o dobičku, ki ga ne vlagajo v dolgoročni razvoj in pridobivanje novih gostov, ampak si dobiček izplačujejo, medtem ko posel nazaduje.

Za pripravo in izvedbo pravih ukrepov za razvoj (termalnega / zdraviliškega) turizma je potrebna analiza naraščajoče konkurence na mednarodnem turističnem trgu. Po znanstveni študiji o vlogi in pomenu termalnega in velnes turizma v madžarski turistični industriji, objavljeni leta 2017 v Czech Journal of Tourism, je Slovenija, poleg Avstrije, Slovaške in Romunije, kot ena izmed sosednjih držav, opredeljena kot direktna konkurentka madžarskem zdraviliškem turizmu. V tej luči je prevzem slovenskih term s strani madžarskega državnega kapitala še toliko bolj zaskrbljujoč.

V Listi menimo, da bi morali začeti razmišljati v smeri iskanja strateških tujih partnerjev za pomurske terme na nemškem termalnem / zdraviliškem trgu. Nemčija je tudi z gospodarskega vidika na splošno najpomembnejši poslovni partner Slovenije. Po študiji Generalnega direktorata za notranjo politiko Unije iz leta 2017 o zdraviliškem turizmu v EU, so glavni akterji EU trga zdraviliškega turizma Nemčija, Švedska, Poljska, Italija in Francija. Skupni trg teh pet držav predstavlja kar 75 % vsega trga zdraviliškega turizma EU. V Strategiji trajnostne rasti slovenskega turizma 2017—2021 je Nemčija, poleg Avstrije in Italije, uvrščena med primarni (strateški, zanimiv, stabilen) trg za slovenski turizem. Po analizah statističnih podatkov iz leta 2016, ki so jo naredili mednarodni strokovnjaki za ITB Berlin, eno izmed največjih in najpomembnejših turističnih borz na svetu, je Nemčija ne samo največja evropska destinacija (receptivni trg) v segmentu zdraviliškega turizma, ampak hkrati tudi največji svetovni vir (emitivni trg) nemških turistov, ki iščejo zdraviliške storitve izven svoje države.”