Lani v Sloveniji namakanih le 3.958 ha zemljišč, od tega 736 ha v Pomurju

Vpliv podnebnih sprememb na kmetijsko pridelavo lahko zmanjšamo z izgradnjo namakalnih sistemov in strokovno pravilnim namakanjem kmetijskih zemljišč, ki mora biti skrbno načrtovano. Lani smo v Sloveniji namakali le 3.958 ha zemljišč, od tega 736 ha v Pomurju.




Res je sicer, da v Pomurju ob vsem zadnjem deževju trenutno nihče ne razmišlja o namakanju kmetijski zemljišč, a so kljub temu zanimivi podatki Statističnega urada Republike Slovenije (SURS). Ta je namreč konec prejšnjega tedna objavil podatke o namakanju zemljišč v lanskem letu. Na območju vse Slovenije je bilo lani namakanih 3.958 ha zemljišč, kar je 25,5 odstotkov več kot leto prej. Za to je bilo porabljenih 2,8 milijonov kubičnih metrov vode, od tega je je bilo 1,7 milijona porabljene za namakanje iz povodja Jadranskega morja, preostalih 1,1 milijona kubičnih metrov vode pa je bilo prečrpanih iz povodja Donave.

Iz obsežnega gradiva objavljenega na SURSu je uvideti, da je bilo na območju Pomurja v lanskem letu namakanih 736 ha zemljišč, za kar je bilo potrošenih 341.000 kubičnih metrov vode. Leto prej je bilo na območju Pomurja namakanih 829 ha. Največ vode za namakanje na območju Pomurja v zadnjih desetih letih je bilo potrošenih v letu 2015 in to kar 641.000 kubičnih metrov.

Uvedba namakalnih sistemov se načrtuje le na območjih, kjer je to predvideno v prostorskih načrtih lokalnih skupnosti z upoštevanjem erozivnosti, plazljivosti in poplavnosti, ob soglasju pristojnih služb s področja varstva narave in kulturne dediščine ter drugih zavarovanih in varovanih območij. Pri izgradnji namakalnega sistema morajo biti izbrane take tehnologije namakanja, ki bodo zagotavljale doseganje dobrega ekološkega in kemijskega stanja voda, preprečevanje evtrofikacije in onesnaževanja površinskih in podzemnih voda.

Od leta 2014 ima sicer največji namakalni sistem v Pomurju v lasti Panvita.