Kulturno-arhitekturni oris Lendave v lendavski sinagogi

Včerajšnji pozni popoldan se je v lendavski sinagogi odvil dogodek z naslovom “Znamenite zgradbe v Lendavi.” Umetnostni zgodovinar, zaposlen v Galeriji-muzeju Lendava, Atilla Pisnjak, ki se že sicer rad ukvarja s prekmursko arhitekturo, je prisotnim v dobri uri predstavil kulturno-arhitekturni oris mesta Lendava.




Včerajšnjo predstavitev je Pisnjak pred nekaj več kot tridesetimi prisotnimi pričel z lendavskim gradom. Uvodoma je dejal, da je zgradba v 12. stoletju bila utrdba, zgradbo pa so od 13. stoletja naprej velikokrat preuredili in pregradili. Grad obrambni namen izgubi v 19. stoletju, a glede na današnji izgled, ostaja spomin na baročne čase, kot tudi kapelica svete Trojice v lendavskih goricah. Da gre za baročno zgradbo priča predvsem kupolasta streha zvonika, gradnjo kapelice pa je financirala družina Gludovac.

Pisnjak se je za tem iz lendavskih goric “spustil” v Lendavo. Dotaknil se je cerkve svete Katarine in omenil, da gre za štajerski tip baročne cerkve. “Takšen tip cerkva je bil razširjen predvsem po spodnji štajerski in v bližnjem delu nam sosednje Madžarske, cerkev pa je bila zgrajena v poznem oz. zrelem baroku kot stavba nekdanje lendavske Občine v mestnem parku, ki je kasneje bila sicer preveč obnovljena,” je dejal prisotnim.

Sledilo je 19. stoletje. V Lendavi se pojavi meščanstvo kot novi sloj, tehnični razvoj, kapitalizem, pojavi se raziskovanje preteklosti, borba za trge in umetnost, v drugi polovici 19. stoletja zasvetijo prve žarnice. “Lendava dobi svobodno pot do gospodarskega razcveta. Pojavijo se Židje, preoblikuje se struktura prebivalstva in hkrati gospodarstva. Nastanejo potrebe po infrastrukturi, kot so šola, železnica, hranilnica oz. banka in prve prave ceste,” je našteval.

Sledi vzpon klasicizma. Lep primer klasicistične gradnje je sinagoga, zgrajena leta 1866. Ta je današnjo podobo dobila med leti 1905 in 1908. Gre za kubično arhitekturo, stavba pa je spadala med zanimivejše stavbe svojega časa. V tem času sledi tudi preoblikovanje Krone, ali sedanje mestne hiše. Gre za mešanje slogov: baročna stavba, s klasicističnim slogom kril z leve in desne. Leta 1891 je stavbo kupila dolnjelendavska hranilnica in jo tudi prezidala.

Atilla se je dotaknil tudi stavbe nekdanje DOŠ II Lendava. Nekoč je to bila deška meščanska šola, zgrajena leta 1896. Arhitekt zgradbe prihaja iz sosednje Madžarske, ki se je že sicer ukvarjal z gradnjami šol. Tudi tukaj gre za stavbo zgrajeno v klasicističnem slogu. Na Glavni ulici se bohoti tudi neoklasicistična vila, v kateri je bil nekoč vrtec, stavba pa je sedaj v slabem stanju. Gre za simetrično stavbo, katere arhitekt ni znan, saj so bila takratna sodniška dovoljenja za gradnjo izgubljena. Nastala je nekje pred letom 1900. Neoklasicistična vila se bohoti tudi nasproti cerkve svete Katarine. Zgrajena je bila pred letom 1906 in je prav tako v slabem stanju.

Na Glavni ulici se nahaja še Bálkányieva hiša. Ta je nastala v času secesije in je bila zgrajena leta 1907. Gre za železobetonsko zgradbo, kar je bila novost v gradnji. Arhitekt naj bi bil Prekmurec Takátsz László, a zagotovih dokazil ni.

Neobaročna stavba, Mártonova hiša, se nahaja na glavni ulici. Zgrajena je bila med letoma 1902 in 1906, lastnik zgradbe pa je bil Gáspár Marton. Poudarjena je zgornja etaža zgradbe, kjer je bil bivalni del, v spodnjem delu pa so delali. Za tem se je Pisnjak spustil do zgradbe lendavskega okrajnega sodišča. Gre za neoklasicistično zgradbo, katere arhitekt je bil Ferenc Jablanoszki. Ta simetrična stavba je bila zgrajena leta 1904, gradbinec pa je bila družina Moranini, natančneje Ronald Moranini.

Sledi zgradba današnje lendavske knjižnice. Ta ima elemente neobaroka, a je secesijska stavba. Gre za prehod med neobarokom in secesijo. Hiša je bila zgrajena leta 1906, stavba dežnikarne pa leta 1907. Tudi ta je secesijska stavba, a je to okrasje med prenovo bilo odstranjeno. Leta 19034 je bila zgrajena evangeličanska cerkev. Šlo je za gradnjo po prvi svetovni vojni in gre za primer poznega klasicizma. Tukaj je že šlo za obujanje starih slogov gradnje, gre pa za zelo kubično geometrijsko stavbo.

Na koncu se je Pisnjak dotaknil še moderne gradnje. Gledališka in koncertna dvorana Lendava. Načrti so bili narejeni že med letoma 1991 in 1992, gradnja pa je, zaradi številnih finančnih težav in stečaja glavnega izvajalca potekala med leti 1995 in 2004. Gre za edinstveno organsko arhitekturo Imreja Makovcza.