Kmetje so pričeli s prvimi žetvami ječmena, sledi žetev pšenice. Letina ter kakovost bosta povprečna

Komisija za prodajo žit, ki je zasedala v Ljutomeru, za pšenico najvišje kakovosti A+, ki je bo malo, predlaga ceno 410 evrov za tono, za razred A 390 evrov za tono, za B2 in B1 370 in 350 evrov na tono, za krmno pšenico razreda C pa 330 evrov na tono. Kot je za naš spletni portal včeraj povedal predsednik komisije za prodajo žit Franc Küčan, bosta tako letina kakor tudi kakovost obeh povprečna.




Spravilo ječmena v pokrajini ob Muri se je že začelo, na območju dolinskega je že v najintenzivnejši fazi, sledila pa bo seveda žetev pšenice. Kot pravi predsednik komisije za prodajo žit Franc Küčan, bosta tako letina kakor tudi kakovost obeh povprečna. Razlog: vremenske razmere, ki v času zorenja te poljščine niso bile najboljše. Slovenskih žit v primerjavi z lanskim letom tako ne bo manj, a odkupna cena vnovič ne bo takšna, kot bi si jo kmetje želeli.

“V prvih dveh dneh žetve ugotavljamo, da je spomladanska suša naredila svoje, svoj lonček pa so pristavile preostale vremenske nevšečnosti. Sam pridelek bo sicer zdesetkan, a vendarle povprečen. Če smo v dobrih časih bili vajeni, da smo poželi do okrog 7 ton žit na hektar, ga bomo letos poželi do največ 5,5 ton na hektar. 6 ton je že redkost. Klasi so manjši, posevki so redkejši in moram priznati, da se minulo vremensko dogajanje pozna, vključno s sušo,” je dejal Küčan, ki ob enem opozarja, da bo potrebno počakati tudi na določitev kakovosti.

“Srečo imamo, da minuli teden ni bil vročinsko izrazit a se bojim, da bo trenutni vročinski val pšenico pobral. Poznejše sorte bodo zagotovo imele prisilno zorenje, običajne sorte pa bodo zorele po normalnem procesu, a se bojim, da bo tudi tukaj manjša vsebnost parametrov kakovosti. Letos se bomo tako primorani zadovoljiti s povprečnim pridelkom in povprečno kakovostjo slednjega,” je še dejal sogovornik.

Kot je dejal Küčan, so kmetje seveda želeli višjo odkupno ceno obeh vrst žit, a se bodo, kot kaže, primorani zadovoljiti s tem, kar so is pač uspeli izboriti. Slednji pri tem seveda ne izključuje možnosti, da si bo verjetno nekaj pridelovalcev žita trg poiskalo v tujini. “Mlinarji nas vse bolj zategujejo in že grozijo, da v kolikor bo cena takšna, bo dražji tudi kruh in moka. A to ni potrebno. Gre za psihološki moment, kdo bo koga prepričal in kdo bo koga stisnil. Žito smo ponudili tudi državi, spomnimo, da je minister Podgoršek najavil prehransko varnost na državni ravni, … Naj se odloči država, pa ne interventno temveč urgentno, da ne bo šlo v tujino,” je še dejal Küčan. Ta je še dejal, da v kolikor se mlinarji mislijo norčevati, bodo pač trg iskali v tujini. “Kmetje moramo preživeti in poleg tega zaslužiti toliko, da lahko posejemo nov hektar žita.”