Kljub prenovi programov, vpis v lendavsko srednjo šolo izjemno majhen. Ravnateljica: “Manjka nam lokalpatriotizma”

Bodoči dijaki so vpis v srednje šole že opravili, do 16. junija pa lahko bodoči dijaki prijavnico prenesejo na drugo srednjo šolo, v kolikor si premislijo. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je skupaj s srednjimi šolami pripravilo podatke o številu prijavljenih kandidatov za vpis v srednje šole, najbolj pa bode v oči vpis v lendavsko srednjo šolo, ki je izjemno majhen.




Lendavska Dvojezična srednja šola spada med novejše, če ne najnovejše srednje šole v Pomurju, katera po mnenju poznavalcev nudi kakovosten izobraževalni program, a je dijakov na omenjeni srednji šoli precej manj, kot bi jih sicer lahko bilo. V zadnjih petih letih je vpis sicer porasel, na račun povečanega vpisa iz slovenskih osnovnih šol, v zadnjih štirih generacijah je od 67 do 79 dijakov. Srednja šola letos beleži najmanjši vpis v zadnjih 10 letih, kar tudi najbolj bode v oči. Točnega odgovora na vprašanje, zakaj so številke iz leta v leto nižje, letos pa še posebno nizke, ne ve niti ravnateljica Silvija Hajdinjak Prendl, a ta pravi, da bo najbrž potrebno narediti celovito analizo stanja in da tukajšnjim ljudem manjka lokalpatriotizma.

In kakšne so številke? V Dvojezični srednji šoli Lendava so razpisali osem programov, torej skupno 144 vpisnih mest, na katera se je skupno vpisalo zgolj 35 bodočih dijakov. Ti bodo torej zapolnili zgolj četrtino vpisnih mest. Največ zanimanja je za smer Mehatronik operater, najmanj za elektrikarja. Za gimnazijo zgolj štiri. Avtoserviser (16) 3, Ekonomski tehnik (16) 4, Elektrikar (16) 1, Gimnazija (32) 4, Kemijski tehnik (16) 7, Mehatronik operater (16) 8, Strojni tehnik (16) 5 in Trgovec (16) 3 (število v oklepaju je število vpisnih mest za posamezen program).

“Potrebno bi bilo najprej narediti nekakšno analizo tega. Povem lahko zgolj svoje mnenje, saj razlogov ne poznamo. Zagotovo bo analiza potrebna, da ugotovimo razloge takšnih številk. Vsekakor se premalo poudarja pomen Dvojezične srednje šole v osnovnih šolah. Bodoče dijake se usmerja na podlagi nekakšnih testiranj, na podlagi tega se izbere oz. priporoča (katera koli) šola, pri čemer se ne daje prednost domači šoli. Ni lokalpatriotizma. Domača šola je enako dobra kot katera koli druga šola, morda celo boljša,” je dejala ravnateljica Dvojezične srednje šole Lendava, Silvija Hajdinjak Prendl.

Bi lahko na tako nizki vpis vplivala dvojezičnost? Hajdinjak Prendlova meni da ne, saj da imajo v aktualnem šolskem letu kar 40-odstotkov dijakov iz enojezičnih šol. “Pri nas je upadel vpis iz dvojezičnih osnovnih šol in porasel v psi iz enojezičnega okolja.” Hajdinjak Prendlova še pravi, da so na šoli prilagodili pouk madžarskega jezika, kar je zapisano v vseh predmetnikih, dijaki iz enojezičnih šol pa, kot opaža, težav z dvojezičnostjo nimajo. “Ti dijaki se učijo v posebni skupini, madžarščine se učijo na povsem začetnem nivoju, v dvojezični pouk pa se vključijo čisto normalno. Iz tega vsega sklepam, da dvojezičnost ni razlog za takšne številke,” še pove sogovornica.

V lendavski srednji šoli so bili prenovljeni vsi programi, vključene so bile vse novosti, “torej vse je enako kot drugod po Sloveniji. Vse se da doma, ni tega, česar mi ne moremo izvajati. Izvajamo lahko vse. Prednost je potrebno dati domači šoli, s čimer se prispeva k temu, da je šola boljša.”