Kljub minulim napovedim, sneženja ni bilo. ARSO pojasnjuje zakaj prihaja do odstopanj

Zadnja dva dogodka s sneženjem nista prinesla čisto pričakovane višine snežne odeje. Oba dogodka sta sicer prinesla ohladitev in tudi sneženje po nižinah. V dogodku pred izrazito odjugo (9. december) je višina snežne odeje presegla naša pričakovanja, ob zadnjem dogodku to soboto (16. december), pa smo vendarle po nižinah večjega dela Slovenije pričakovali vsaj nekaj centimetrov mokrega snega, kot radi rečemo, plundre.




V večjem delu nižin Slovenije še nekaj centimetrov plundre ni bilo. Na snežno odejo ni potrebno več kot 100 ali 200 metrov višje, tja do nadmorske višine 500 ali 600 m. Zakaj?

Napoved višine snežne odeje je zelo zahtevna in odvisna od majhnih sprememb v temperaturi zraka, količini padavin, stanju tal (temperaturi tal), vetra in tako dalje. Najbrž poleti nihče ne bi niti občutil, če bi recimo napovedali maksimalno temperaturo 28 °C, bilo bi pa 29 ali pa 29,5 °C. Ob padavinah pa 0,5 °C namesto 1,5 °C že lahko pomeni razliko med dežjem in sneženjem ter posledično tudi občutno razliko v snežni odeji. Podobno je pri napovedi padavin. V kolikor predvidevamo, da bo padlo 15 l/m2 v 24. urah, pade pa 30 l/m2 v 24. urah, je napoved zgrešena za faktor 2, ampak tega povprečen uporabnik čisto zares niti opazil ne bi. 

Taka napaka pri sneženju pa pomeni, da bi bilo na tleh namesto 10 do 15 cm kar četrt metra ali več snega. To pa bi občutili na svojih lopatah. Tu so še veter, lokalni pogoji ter temperatura tal, ki lahko sproti tali sneg. Ker seveda večino zanima koliko snega bo zapadlo, podamo oceno pričakovane snežne odeje v centimetrih v nekem intervalu, ker smo ljudje tako navajeni in znamo to sami dobro razumeti in tudi oceniti.

Čisto zares pa zaradi številnih spremenljivk, ki nastopajo pri napovedi snežne odeje, lahko z dovolj veliko zanesljivostjo samo ocenimo velikostni razred, torej ali bo zapadlo malo snega (tam od 0 do tja 10, 15 cm), kar nekaj (tam od 15, 20 do 40 cm), ali pa zelo veliko (nad 40 cm). Mimogrede, nad 40 cm snega v 24. urah je za naše kraje že kar izjemna količina. Podobno velja tudi za mejo sneženja. Ocenimo, na kateri višini naj bi bilo najbolj verjetno, da bo dež prešel v sneg. Torej, če zapišemo, da bo meja sneženja na 700 m nadmorske višine, to še ne pomeni, da ne bo snežilo na 650 m, na 750 m pa zanesljivo bo, ampak gre bolj za oceno višine, ki se dejansko lahko razlikuje za kakšnih 100 m gor ali dol.

Klik >>