Umrl zadnji igralec “zlate generacije” Nafte, Jože Gerenčer

Ljubitelje nogometa ter predvsem lendavske Nafte je predvčerajšnjim presunila vest, da je umrl najstarejši še živeči prvoligaški igralec, kapetan t.i. zlate generacije modro-belih, Jože Gerenčer. Mesto pod lendavskimi goricami je zapustil v 99. letu starosti, v Domu starejših Lendava, kjer je tudi prebival.




Jože Gerenčer, je bil poslednji mohikanec iz zlatega rodu v 118-letni zgodovini Nafte iz Lendave, najstarejšega nogometnega kluba na območju današnje Slovenije. Gerenčer je bil še edini živi Lendavčan, ki je v prvi povojni sezoni nastopal za Nafto, bil je tudi kapetan ekipe, potem ko je lendavski prvoligaš, kot prvak Slovenije, igral v prvi zvezni ligi takratne Jugoslavije. Nogometni klub je v Lendavi bil ustanovljen leta 1903, leto dni za slovitim Real Madridom. Morda tudi v tem podatku tiči razlog, da imajo, če verjamete ali ne, v Madridu klub prijateljev lendavske Nafte.

Gerenčer je bil zaposlen v komerciali v družbi Nafta v Lendavi. Tubi, kot so ga imenovali prijatelji, je v zlatih letih nastopal najprej pri Madžarskem Haladasu iz Sombotela, nato v NK Lendava in pozneje v NK Nafti. Gerenčer je igral na boku in v obrambi proti velikanom jugoslovanskega nogometa vse tja do marca 1947. Omenimo naj, da je leta 1946/47 gostil celotno moštvo Partizana iz Beograda v Lendavi,” so v svojem poslovilnem sporočilu zapisali pri Nafti 1903. Rad je poudarjal, da je bil počaščen, ko je, okroglih 60 let po zgodovinskem prvenstvenem srečanju s Hajdukom, dobil čast, da je izvedel začetni udarec na prijateljski tekmi Nafte in splitskega prvoligaša v lendavskem športnem parku. “Gerenčer Jožeta – Tubija bomo ohranili v trajnem spominu,” so še sporočili iz Kolodvorske ulice 7.

Gerenčer je bil rojen leta 1922 v zibelki Prekmurja, v Beltincih. Svojo kariero je začel davnega leta 1936, še pred pričetkom druge svetovne vojne pa je igral za SSK Maribor in Muro. V Sombotelu je igral v času vojne vihre in se meril proti velikanom madžarskega nogometa, kot so Nándor Hidegkuti, Ferenc Puskas, … V Lendavo se je vrnil še pred koncem vojne, kjer je s svojimi prijatelji Terekom, Šiftarjem, bratoma Štefanec in Vidak, … reorganiziral takratni nogometni klub, ki je ob tem bil preimenovan v NK Lendava. Ta je leta 1946 osvojil državno prvenstvo v Sloveniji in se uvrstil v takratno zvezno jugoslovansko ligo. Društvo se takrat preimenuje v NK Nafta, Gerenčer pa postane kapetan ekipe in jo vodi 16 srečanj. V tem času je igral na boku, pa tudi v obrambi in napadu, če je bilo potrebno. V času igranja v zvezni ligi je dosegel tudi en zadetek. V Nafti je zaključil svojo igralsko kariero in začel delovati kot trener modro-belih.

Kakovosten nogomet pa se je igral tudi v Lendavi. V času, ko je Nafta igrala z najprestižnejšimi jugoslovanskimi klubi, je Lendava štela 2.200 prebivalcev. Kot zanimivost naj dodamo, da se je takrat na domačih tekmah zbralo tudi do 3.000 gledalcev. V Lendavo so takrat prihajali Hajduk, Partizan, Crvena Zvezda, Dinamo, … Naftaši sezone takrat niso odigrali do konca, saj je zmanjkalo denarja. Kot se je rad spominjal Gerenčer, so najboljšo tekmo odigrali proti Partizanu, v Beogradu, premierno srečanje pa je bilo doma proti Hajduku, ki so ga Lendavčani po hudem boju izgubili z 1:3. Igralci lendavske Nafte so se na dolge poti na gostovanja odpravljali s kamionom – večinoma do Zagreba, od tam pa na vlak za Sarajevo, Skopje, Niš, Beograd … “Na teh dvodnevnih potovanjih smo imeli s sabo pristno domačo hrano (domač kruh, zaseko, klobase) in pijačo – brezalkoholno,” je pred slabim desetletjem dejal vsem dobro poznanemu športnemu novinarju Francu Bobovcu iz Dobrovnika. Kot je Gerenčer rad dejal, je bil izjemno vesel, ko so Lendavčani takrat v lendavskem Športnem parku premagali ekipo Hajduka in slednjim po toliko letih vrnili dolg.

Legenda lendavskega nogometa je tako prve dni novega leta resnično odšla med legende …