Jubilejno prekmursko leto: Program je bil praktično v celoti realiziran

Leto 1919 je bilo za Slovence izjemnega pomena, in to ne le zaradi konca prve svetovne vojne leto poprej in s tem razpada avstro-ogrske monarhije, znotraj katere smo stoletja nazaj živeli Slovenci, temveč zlasti zaradi mirovne konference, ki se je sestala v Parizu neposredno po končani vojni. Na konferenci naj bi pod vtisom strahot štiriletne morije na pogorišču človečnosti postavili temelje novega svetovnega reda. Odločitev, sprejeta na konferenci, je omogočila priključitev Prekmurja k Sloveniji in združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. Žal so s to odločitvijo za mejami matične domovine vse do danes ostali Slovenci v Porabju.




Minuli petek se je na svoji zaključni seji sestal Odbor za pripravo aktivnosti ob 100. obletnici priključitve Prekmurja in združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom, ki mu predseduje prvi predsednik Republike Slovenije Milan Kučan. Pred srečanjem odbora, na katerem je bilo sprejeto zaključno poročilo o izvedenih aktivnostih odbora, sta le-to medijem predstavila predsednik Odbora in prvi predsednik RS Milan Kučan in član Odbora Marjan Šiftar. Župan Jevšek je ob tem poudaril, da je počaščen, da je lahko sodeloval pri aktivnostih, Mestna občina Murska Sobota je namreč že leta 2017 prevzela vlogo koordinatorice vseh deležnikov, ki so sodelovali pri izvedbi programov v jubilejnem letu.

Program, ki ga je sprejel odbor in potrdil Svet pomurske razvojne regije, je bil praktično v celoti realiziran, z mnogimi še dodatno organiziranimi pobudami pa še dodatno vsebinsko, krajevno in medijsko obogaten. Aktivnosti obeleževanja so se začele 17. januarja 2019, na dan, ko se je pred sto leti uradno začela Pariška mirovna konferenca in sicer s predstavitvijo monografije Uroša Lipuščka o odločanju o usodi Prekmurja na konferenci in se uradno zaključile 12. decembra 2019 s slovesnim odkritjem spomenika v Murski Soboti.

Obeleževanje 100. obletnice je bilo uspešen večplasten in večpomenski projekt – ker je bil od vsega začetka v programskem, organizacijskem, logističnem in kadrovsko-institucionalnem pogledu zastavljen kot projekt, ki je temeljil na celovitih in jasno opredeljenih izhodiščih, polnem soglasju pomurskih občin in njihovem jasno opredeljenem mandatu odboru. Ta je bil stalno delujoče organizacijsko in vsebinsko jedro aktivnosti. Njegovo delovanje je temeljilo na medsebojnem zaupanju sodelujočih, demokratičnem vodenju, dialoških in demokratičnih odnosih znotraj odbora, stalnem, kontinuiranem sodelovanju, medsebojnem informiranju in usklajevanju v okviru odbora in med njim ter sodelujočimi in številnimi drugimi akterji ter na dobri in zanesljivi podpori Mestne občine Murska Sobota in strokovne službe odbora.

>> Poročilo 100 let.pdf