Ječmen je spravljen, odvija se žetev pšenice

Spravilo ječmena v pokrajini ob Muri je zaključeno, odvija pa se žetev pšenice. Kot pravijo poznavalci, bo pridelek žal letos nekoliko slabši od lanskega. Razlog: vremenske razmere, ki v času zorenja te poljščine niso bile najboljše. Slovenske pšenice bo tako manj, pa tudi odkupna cena ne bo takšna, kot bi si jo kmetje želeli.




Deležniki v žitni verigi se o odkupni ceni pšenice letos ne bodo pogajali, slednji pa, spomnimo, tudi lansko leto niso dosegli dogovora o odkupni ceni. Kmetje seveda pričakujejo, da bo odkupna cena letos višja od lanske, lani je ta znašala 148 evrov na tono, a bo to težko. Leta 2019 so za tono kakovostne pšenice kmetje prejeli od 180-185 evrov. Tudi letos so predstavniki Gospodarske zbornice Slovenije bili pozvani k dialogu, a neuspešno. Rezultat tega je bil, da bodo organizatorji odkupa pridelka letos upoštevali določene dejavnike. Včasih so ceno tone pšenice primerjali s ceno dušikovega gnojila, ki je za današnje razmere izjemno visoka.

Slabe napovedi ob žetvi pomenijo, da bo samooskrba s krušnimi žiti najverjetneje še upadla. Kmetje se namreč zaradi nestimulativne cene pšenice vse bolj odločajo za sejanje ječmena. Pšenico ti raje porabijo ali prodajo za hrano za živali. Poznavalci se bojijo, da bodo pri poznih sortah ravno hektolitrske mase, te so običajno bile precej visoke in so kakovost nekoliko dvigovale, letos precej nižje. In če se vrnemo na odkupne cene … deležniki si želijo, da bi se odkupne cene za tono morale gibati med 180 in 225 evri. Pšenico bodo najverjetneje letos delili na štiri kakovostne razrede.

“Na raven stroškov pridelave rastlinskih pridelkov letine 2021 vplivajo predvsem precej višje cene goriva in večinoma pri pridelavi poznih pridelkov tudi pospešena rast cen mineralnih gnojil v letošnjem letu. Po trenutno dostopnih podatkih so spremembe cen drugih pomembnejših dejavnikov pridelave (seme, sredstev za varstvo rastlin ipd.) večinoma zmerne. Pri oceni stroškov domačega dela je upoštevana napoved letne rasti plač po pomladanski napovedi UMAR, ki je manj kot odstotna,” pa so sporočili iz Kmetijskega inštituta Slovenije. V Sloveniji letno porabimo okrog 150.000 ton pšenice. 80.000 ton je okvirno pridelamo vsako leto, od te je 50.000 ton krušne. Dobre letine so je že doprinesle tudi po 110.000 ton.