Je pred nami spomladanska pozeba?

Spomladanske pozebe povzročijo spomladanske ohladitve, ki jih prinašajo kratkotrajni in nenadni vdori hladnega zraka iz severa ali severovzhoda. Z njimi se v Sloveniji srečujemo skoraj vsako leto, ponavadi prizadenejo manjša izpostavljena območja, kot so doline in dna pobočij, kamor se ob ohladitvah steka hladen zrak. Advekcijsko radiacijske ohladitve pa lahko prizadenejo tudi širša območja.




Prihodnji teden se bodo temperature občutno spustile. Čeprav je že veliko dreves in preostalega zelenja pričelo cveteti, bi se lahko tudi letos znašli v težavah. Jutranje temperature bodo namreč od jutri naprej 0 stopinj Celzija, v ponedeljek in torek zjutraj bomo deležni celo rahlega minusa, pade lahko tudi kakšna snežinka. Tudi dnevne temperature bodo okrog štirih stopinj, v četrtek 7.

Klimatološke študije so pokazale, da se tudi v zmernem geografskem pasu spreminja temperaturni režim v vegetacijskem obdobju. Na to kaže tudi zgodnejši fenološki razvoj številnih negojenih in gojenih rastlinskih vrst. Podatki kažejo tudi na zgodnejše cvetenje sadnega drevja, zato bo možnost  sovpadanja kritičnih temperatur zraka z občutljivimi fenološkimi fazami veliko večja, kljub temu, da se tudi pogostnost kritičnih temperatur zmanjšuje.

Poškodbe na rastlini po pozebi se najpogosteje kažejo kot rjavo obarvanje tkiva zaradi razpadlih celičnih sten in reakcijskih procesov celične vsebine s kisikom. Rastlinsko tkivo se lahko zaradi uničenja klorofila tudi razbarva. Možne posledice so prav tako vdolbine, rane, sterilnost cvetov in porušen ritem fenološkega razvoja. Pogosto se razvijejo nenormalno majhni polikarpni plodovi, deformiranih nesimetričnih oblik. Ker je cvetenje pri večini sadnih rastlin postopno, lahko na rastlini hkrati najdemo vse razvojne faze brstov oziroma odpiranja cvetov, zato je pozeba popolna pri za pomladni čas relativno nizkih temperaturah zraka, pod –4 ºC. Pri manjših padcih temperatur zraka, na primer do –2 ºC, pozebejo le najobčutljivejša tkiva.