Izdana je bila posebna publikacija Vitrina

V znamenju letošnjega Plečnikovega jubileja se tudi v Lendavi s ponosom oziramo po kakovostnih in trajnih vrednotah arhitekture, umetnosti, umetne obrti ter številnih drugih dosežkov, povezanih z bivalno kulturo. Nekaj teh so povzeli v publikaciji Vitrina z izidom v tednu, ko praznujemo slovenski kulturni praznik.




Publikacija, ki jo je Občina Lendava izdala v tednu, ki je zaznamovan s slovenskim kulturnim praznikom, obsega kar 59 strani, uredili pa sta jo Tanja Šimonka in Sandra Sarjaš. Izdajatelj in založnik je Občina Lendava, za prevajanje pa je poskrbela Jolanda Harmat Császár. Za naslovno fotografijo, oblikovanje in tiskanje je poskrbelo lokalno podjetje DigiFot d.o.o., publikacija pa je bila natisnjena v 1.500 izvodih. Publikacija je na voljo v javnih inštitucijah in drugih prostorih v Lendavi, ogledati pa si jo je mogoče tudi tukaj.

“Zgradbe, vsakdanji predmeti, objekti, načrti, ambienti , umetnine nosijo pečat naših prednikov in so pomembni nosilci naše identitete. Poznavalci različnih strok so osvetlil izbrane teme, povezane z bivalnim okoljem, njegovimi vrednotami ter preobrazbami, ki jih doživlja skozi čas. Podedovani prostor je naša skupna vrednota in negovanje podedovanega je naloga prav vsakogar od nas,” je v uvodni besedi zapisal župan Občine Lendava, Janez Magyar. Poznavalci različnih strok so v publikaciji Vitrina osvetlil izbrane teme povezane z bivalnim okoljem, njegovimi vrednotami ter preobrazbami, ki jih doživlja skozi čas. Podedovan prostor je naša skupna vrednota in negovanje podedovanega je naloga prav vsakega izmed nas.

In zakaj Vitrina? “V vitrino dajemo najdragocenejša darila, najžlahtnejše predmete, najljubše uokvirjene spomine. Vse kar nam iz različnih razlogov veliko pomeni, kar nosi odtis časa. Človek brez prednikov je kot človek brez spominov, zato je pomembno, da vrednote prostora v katerem živimo negujemo, jim damo veljavo, jih zbiramo, obnavljamo in s tem krepimo zavedanje o njihovi pomembnosti,” pa so zapisali na Občini Lendava.

V krajih, kjer je Plečnik delal, si je zelo prizadeval, da bi njegova arhitektura upoštevala in po možnosti nadaljevala lokalno izročilo. Zavedal se je tudi, da igra arhitektura pomembno vlogo pri oblikovanju in okrepitvi kulture krajev in zato je v javne prostore posegal spoštljivo pa vendar tudi pogumno. V skladu s svojo maksimo: “Še nikdar nisem podiral , kar so naši očetje dobro naredili.”