Iz Občine Lendava odgovorili na vprašanja o domnevni nenamenski porabi javnih sredstev

Na minuli 20. redni seji občinskega sveta Občine Lendava, ki se je odvila 15.12.2021 je občinski svetnik Dejan Süč predsedniku nadzornega odbora Občine Lendava in županu Občine Lendava postavil vprašanji, ki se nanašata, po njegovem mnenju na domnevno nenamensko porabo javnih sredstev in sicer glede izplačil dodatka za delo v rizičnih razmerah in dodatka za nevarnost in posebne obremenitve in izvedbe javnega naročila pri izgradnji ceste v Industrijski coni, pri čemer je bila domnevno storjena napaka na strani občinske uprave.




Vprašanji občinskega svetnika Dejana Süča:

“Nisem eden tistih, ki s svojo zelo glasno tišino asistirajo pri tej razprodaji ugleda in razpadu sistema, samo zato ker jim je v žep padla funkcija ali stotak. V bistvu se mi takšen tip ljudi smili. Mogoče to morajo. Mogoče ne morajo, ampak ne vedo drugače. Mogoče so nekoč verjeli in ta nekoč jim je najboljši izgovor, zakaj se nič ne da. Mogoče se ne zavedajo moči, ki jo imajo, da bi nekaj spremenili. Seveda spremenili na pozitivno. Ampak to imamo in s tem se je potrebno sprijazniti. To je naša slika. Človeku daj oblast in spoznal ga boš,” je ob objavi video posnetka zapisal občinski svetnik Dejan Süč.

Občina Lendava mu odgovarja, da je očrnil občinsko upravo, župana, in občinski nadzorni odbor

Občina Lendava je v odgovoru, ki so ga na svoji spletni strani objavili včeraj, zapisala, da je občinski svetnik Süč očrnil občinsko upravo, župana, in občinski nadzorni odbor. Župan Magyar je občinskemu svetniku odgovoril z vidika svoje pristojnosti, odgovor z vidika nadzorstvene funkcije pa mu bo podal Nadzorni odbor občine, o čemer je svetnik bil na seji tudi seznanjen. Kot je še zapisal župan, mu je odgovor podal predčasno, saj, kot so zapisali, svetnik prejudicira postopke s komentarji na priljubljenem spletnem družbenem omrežju Facebook, s čimer “ste presegli pristojnost občinskega svetnika. 33. člen Poslovnika občinskega sveta Občine Lendava namreč jasno določa, da se na vprašanja svetnikov, postavljena na seji sveta, odgovori do naslednje seje,” je zapisal župan ter zapisal še, da takšne objave smatra “kot namerni napad na ugled naše institucije, katere funkcionar ste tudi sami in diskreditacijo članov nadzornega odbora občine. S takim pristopom samo dokazujete, da v ospredje postavljate sebe in svoje lastne interese, kar pa je v škodo občine ter njenih občank in občanov.”

In kakšni so bili odgovori?

Izplačila dodatkov:

“Zakon o sistemu plač v javnem sektorju ureja tudi plače funkcionarjev v lokalnih skupnostih, torej določa tudi plačo župana. Znesek osnovne plače se določi z uvrstitvijo v posamezni plačni razred iz plačne lestvice. V 7. členu zakona so navedene plačne skupine in plačne podskupine, iz katere je razvidno, da so funkcionarji v lokalnih skupnostih uvrščeni v plačno podskupino A5. V nadaljevanju je za župane občin, glede na število prebivalcev v občini določen plačni razred, ki županu v določeni občini pripada.

Tako je pod šifro funkcije AO50501 – Župan V (število prebivalcev od 5001 do 15.000) določen 51. plačni razred. Navedeno pomeni, da sem kot župan Občine Lendava uvrščen v 51. plačni razred, kar glede na veljavno plačno lestvico pomeni izhodiščno osnovno plačo v višini 3.129,66 EUR bruto oziroma 2.003,59 neto. Na podlagi 2. odstavka 23. člena ZSPJS mi k plači pripada še zgolj dodatek za delovno dobo (ne pa tudi dodatek za dvojezičnost oziroma kakršenkoli drugi dodatek).

Po razglasitvi epidemije (prvi val) z dne 12.3.2020 je bil sprejet Zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo – ZIUZEOP, ki je v svojem 71. členu določil, da je zaposleni, ki je pri svojem delu nadpovprečno izpostavljen tveganju za svoje zdravje oziroma prekomerno obremenjen zaradi obvladovanja epidemije, upravičen do dodatka za nevarnost in posebne obremenitve v času epidemije, ki znaša največ 100 % urne postavke osnovne plače zaposlenega. Višina dodatka za obdobje marec 2020 – maj 2020 mi je bila določena s sklepom, ki je upošteval tveganja in prekomerno obremenjenost v skladu z imenovanjem in delom v Štabu CZ, katerega ključni član sem bil.

V mesecu maju 2020 so mi bili tako izplačani osnovna plača z dodatkom za delovno dobo za mesec april 2020 v višini 3.460,17 EUR bruto ter dodatek iz naslova »covid« za isti mesec v višini 2.877,86 EUR BRUTO. Naj izpostavim, da je izplačilo »covid« dodatka (tako, kot za vse zaposlene javne uslužbence) v celoti refundiral proračun RS, občinski proračun pa s temi izplačili ni bil obremenjen. Verjamem, da so tudi v javnem zavodu, kjer ste vi zaposleni, bila izvedena izplačila iz tega naslova.

Naj povem, da je mesec marec 2020 tudi v Sloveniji in tudi v Občini Lendava glede svetovne pandemije »odprl« preveč neznank. Samo spomnim, da smo med prvimi v Sloveniji reševali nastanitev vračajočih občanov iz tujine v kompleksu Olimpije v Dolgi vasi, jim zagotavljali dnevno oskrbo s prehrano, usklajevali dnevne aktivnosti šol, vrtcev, RK, koordinirali oskrbo s prehrano ranljivim skupinam, med prvimi oskrbeli naše občane in občanke z maskami ipd.”

Župan Janez Magyar (levo) in direktor občinske uprave Občine Lendava dr. Mihael Kasaš (desno)

Plačilo dodatka direktorju dr. Mihaelu Kasašu

“Direktorju občinske uprave dr. Mihaelu Kasašu je bil dodatek določen za obdobje oktober – december 2020 in sicer s sklepom za delo v rizičnih razmerah, tako kot ostalim sodelavcem. Tudi direktor je ob drugem valu epidemije bil član štaba CZ, kar je pomenilo sodelovanje na dnevnih sestankih ob neposrednem stiku s sodelavci, koordinacijo in organizacijo dela v občinski upravi, sodelovanje pri izvajanju projektov in investicij, sodelovanje z zunanjimi subjekti s področja zaščite in reševanja, RK in drugimi humanitarnimi organizacijami. Na podlagi navedenega mu je bil dodatek za delo v tveganih razmerah za obdobje oktober – december 2020 v višini 1.753,70 neto izplačan dne 18.1.2021. Občinska uprava je pri določitvi dodatka (kar sem tudi upošteval) sledila enakemu postopku in odločitvi kot v prvem valu epidemije, ko je bila direktorica OU še Aleksandra Kreslin.

V maju 2021 je bil na podlagi prijave o domnevnih nepravilnostih pri izplačilu dodatka za delo v tveganih razmerah uveden inšpekcijski postopek, ki ga je vodil Inšpektorat za javni sektor pri MJU. V postopku glede nenamenske porabe niso bile ugotovljene nepravilnosti, razen za direktorja, ki pa je znesek dodatka v celoti, skupaj z obrestmi vrnil v proračun občine. S tem je bila odpravljena spregledana napaka glede izplačila »covid« dodatka direktorju OU in postopek odgovornosti ni bil sprožen.

Naj pa spomnim, da je bila anomalija glede izplačil »covid« dodatkov med drugim tudi za direktorje občinskih uprav v celoti odpravljena naknadno (v mesecu juliju 2021), ko je direktorjem podlago za izplačilo za celotno obdobje oktober 2020 – junij 2021 na novo določil Zakon o nujnih ukrepih na področju zdravstva z veljavnostjo 13.7.2021. Na podlagi slednjega je direktor z zakonom določen in upravičen dodatek tudi prejel.

Naj ta del svojega odgovora zaključim z ugotovitvijo vaše zmotne predstave o izplačilu navedenih dodatkov. Občinska uprava je ves čas epidemije v celoti opravljala svoje delo, poslovanje občinske uprave ni bilo moteno, storitve smo zagotavljali tekoče, še več; obseg dela je za nekatere javne uslužbence bil povečan, saj so opravljali delo, ki je bilo povezano z odpravljanjem tveganj okužbe z epidemijo, s preventivnimi aktivnostmi preprečevanja širjenja okužbe, z nadzorom nad izvajanjem ukrepov in drugo, zato so bili zaposleni upravičeni do dodatka za delo v rizičnih razmerah.

Župan in direktor sta bila aktivna člana v štabu civilne zaščite in med drugim; poleg svojega tekočega dela opravljala tudi delo, ki izhaja iz tega članstva. Večji dodatek so prejeli javni uslužbenci, ki so bili bolj izpostavljeni tveganjem iz dela v rizičnih razmerah glede na vrsto svojega dela in časa v katerem so tako delo opravljali. Zato tega dodatka ne morete pojmovati kot dodatek, s katerim bi bili javni uslužbenci za svoje delo nagrajeni. Sicer pa naj še posebej izpostavim, da so bili vsi zahtevki glede »covid« dodatkov v celoti refundirani s strani proračuna Republike Slovenije.”

Izvedba javnega naročila pri izgradnji ceste v Industrijski coni, pri čemer je bila domnevno storjena napaka na strani občinske uprave?

“Občina Lendava je v mesecu avgustu 2020 na Portalu javnih naročil objavila javno naročilo Razširitev poslovno industrijske cone v Lendavi – III. faza in pridobila 3 ponudbe. Najugodnejša ponudba je bila s strani podjetja Nograd d.o.o. v višini 281.906,02 EUR, kar je bilo za 16.016 EUR nad ocenjeno vrednostjo. V okviru javnega naročila je bil izveden še en krog pogajanj, ponudba najugodnejšega ponudnika Legartis d.o.o. v višini 275.370,79 EUR pa še ni bila sprejemljiva, zato se je občinska uprava odločila, da se javno naročilo ponovi.

Meseca oktobra 2020 je občina na Portalu javnih naročil ponovno objavila javno naročilo, v postopku je pridobila 6 ponudb, najugodnejšo od podjetja Komunala d.o.o. iz Murske Sobote v višini 265.592,64 EUR. Po izvedenem enem krogu pogajanj je najugodnejšo ponudbo ponudilo podjetje Pavčnik d.o.o. v višini 236.915,03 EUR, kar je bilo krepko pod ocenjeno vrednostjo (za cca. 29.000 EUR).

Po objavljeni odločitvi o izbiri najugodnejšega ponudnika (Pavčnik d.o.o.) je neizbrani ponudnik Legartis d.o.o. vložil zahtevek za revizijo, v katerem je po odvetniku mag. Franciju Kodelu napadel pravilnost ponudbenega predračuna izbranega ponudnika Pavčnik d.o.o. Ob vložitvi zahtevka za revizijo je vlagatelj moral plačati takso. Tudi izbrani ponudnik Pavčnik d.o.o. je pravilnost odločitve izbire najugodnejšega ponudnika zagovarjal preko odvetniške pisarne Mužina, Žvipelj in partnerji d.o.o.

O zahtevku za revizijo v postopku javnega naročila je odločala Državna revizijska komisija, ki je odločila v prid neizbranemu ponudniku podjetju Legartis d.o.o. Ker je vlagatelj zahtevka za revizijo (Legartis d.o.o.) moral vplačati takso, je po zaključenem revizijskem postopku občina bila dolžna vlagatelju vrniti plačano takso in stroške postopka pravnega varstva v višini 6.002,46 EUR.

Pogodba za izvedbo del je bila tako sklenjena s podjetjem Legartis d.o.o. v višini 238.239,80 EUR, kar pa je še vedno za 27.650,20 EUR pod ocenjeno vrednostjo javnega naročila. Naj spomnimo, da se odločitve tako kompleksnih postopkov v javnem naročanju, podobno kot v pravdnih postopkih, praviloma prepustijo v odločitev Državni revizijski komisiji kot specializirani za tovrstne postopke. Občinska uprava v navedenem javnem naročilu »stoji« na stališču, da je dosegla cilje in načela javnega naročanja (gospodarnost, učinkovitost, uspešnost, transparentnost itd.), kar je zaključiti tako iz privarčevanega zneska v višini 27.650,20 EUR, kakor tudi iz vseh postopkov in odločitev občinske uprave v času izvedbe tega javnega naročila.

Zato zaključujem, da iz tega naslova ni bilo podlag za uvedbo postopka odgovornosti,” je v tej zvezi pojasnil župan Magyar.

Dejan Süč