“Interventni zakon neugoden za soboško bolnišnico”

V Splošni bolnišnici Murska Sobota so na minuli novinarski konferenci predstavili nekaj novosti in naložb, realiziranih v letošnjem letu, predstavili tri letošnje odmevne strokovne simpozije ter podali mnenje o sprejetem Interventnem zakonu o bolnišnicah.




Tako so v soboški bolnišnici letos v okviru naložb delno prenovili Infekcijski oddelek in prenovili nevrološko ambulanto z novo diagnostično dejavnostjo EEG. Uspešno potekata tudi dva, za zdravje Pomurcev pomembna programa: Zgodnje odkrivanje srčnega popuščanja (SOBOTA-HF) s programom ozaveščanja in opolnomočenja bolnikov s to boleznijo ter državni presejalni program DORA, saj je  bolnišnica uspešno izpolnila vse strokovne zahteve. S tem je pomurskim ženskam med 50. in 69. letom omogočena presejalna mamografija vsaki dve leti, s katero se lahko odkrije raka, še preden se pojavijo tipni znaki.

V bolnišnici pa so bili dejavni tudi na strokovnem področju, saj so organizirali 3 odmevne strokovne simpozije. Prvi pomurski simpozij: okužbe, povezane z zdravstvom v Pomurju – Dediščina preteklosti in izzivi prihodnosti, je bil namenjen zdravnikom in medicinski sestram za preprečevanje okužb v slovenskih bolnišnicah, dogodka pa se je udeležila tudi nacionalna koordinatorka.

Naslednji odmeven dogodek v strokovni javnosti je bil 8. pomurski in 4. mednarodni simpozij o kronični rani z naslovom: Kronična rana in izzivi prihodnosti, ki se ga je udeležilo 220 slušateljev iz Slovenije in tujine. Organizirali pa so ga skupaj s Strokovnim društvom medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Pomurja.

Tretji odmevnejši strokovni dogodek pa je bila 2. znanstvena konferenca z naslovom: Integriteta v zdravstvu, ki so ga ravno tako organizirali skupaj z Društvom medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov, udeležila pa sta se ga tudi predsednik Protikorupcijske komisije Boris Štefanec ter informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik.

Temi interventnega zakona o bolnišnicah se niso mogli izogniti

Kljub zavidljivim uspehov tako na strokovnem področju kot tudi na področju vlaganja v prenove, pa se vodstvo bolnišnice ni moglo izogniti temi interventnega zakona o bolnišnicah, ki pavšalno obravnava vse bolnišnice enako, čeprav so ene uspešnejše od drugih. Vodstvu soboške bolnišnice se ne zdi prav, da tisti, ki so delali manj uspešno, dobijo več denarja in so na nek način nagrajeni, tisti, ki so poslovali uspešneje, pa manj denarja. Med slednje spada tudi soboška bolnišnica, ki je imela, glede na primerljive bolnišnice, najboljše poslovanje oziroma najmanjšo negativno razliko med prihodki in odhodki.

Pri sprejemanju interventnega zakona je bila s svojimi predlogi aktivna tudi soboška bolnišnica, vendar žal neuspešna. Zakon v 2. členu namreč določa enkratne ukrepe za finančno sanacijo poslovanja javnih zdravstvenih zavodov.
1. Pokrivanje presežkov odhodkov nad prihodki iz preteklih let,
2. Odpis neplačanih terjatev Ministrstva za zdravje iz naslova amortizacije,
3. Sprememba plačilnih rokov za javne zdravstvene zavode.

Z likvidnostnega vidika interventni zakon ne predvideva sanacije javnih zavodov. Likvidnost je za večino bolnišnic največji problem v zadnjih letih. 

Klik >>