Hetiška moška in ženska narodna noša uvrščena v Zakladnico madžarskih vrednot ter pridobitev naziva Izjemna narodna vrednota

Hetiška narodna noša je tradicionalna noša naših krajev in izhaja iz območja od Lendave do Lentija, razdeljeno na območji Hetés in Őrség. Omenjena narodna noša, tako moška kakor ženska, je v minulih dneh bila uvrščena v Zakladnico madžarskih vrednot, pridobila pa je tudi naziv Izjemna narodna vrednota.




Hetiška narodna noša je tradicionalna noša naših krajev in izhaja iz območja od Lendave do Lentija, razdeljeno na območji Hetés in Őrség. V 30. letih prejšnjega stoletja jo je izrinila meščanska kultura, ta kulturna dediščina pa bi bila skorajda izgubljena, a so jo rešili leta 1988 v Čentibi, z ustanovitvijo prvega krožka vezenja v Prekmurju. Naj omenimo še, da je posebnost hetéškega vezenja tako imenovano luknjičasto vezenje.

Pomurska madžarska samoupravna narodna skupnost je v sodelovanju etnografov dr. Márie Bihar Kepe in dr. Zoltáná Kepeja Lendvaia predložila hetiško moško in žensko ljudsko nošo za uvrstitev v Zakladnico madžarskih vrednot. Komisija kulturne dediščine Komisije Hungarikum se je strinjala, da je predlog primeren za vključitev v Zakladnico madžarskih vrednot. Seja Komisije Hungarikum je potekala 22. januarja v vasi Lakitelek na Madžarskem, kjer je Komisija glasovala za vključitev predloga v Zakladnico madžarskih vrednot. Tako je Hetiška moška in ženska narodna noša postala prva prekmurska narodna vrednota, ki je z vključitvijo v Zakladnico madžarskih vrednot pridobila naziv Izjemna narodna vrednota.

Predlog Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti so s priporočilom podprli Muzej György Thúryja iz Nagykanizse, Mestni in kulturni center Dezsőja Kereszturija iz Zalaegerszega, Društvo ljudske umetnosti Zalske županije Zalaegerszeg, Hiša izročil iz Budimpešte, Etnografski muzej iz Budimpešte in Delavnica oblikovanja in šivanja oblačil Igéző.