Harlekinske polonice znova na pohodu

V teh dneh lahko marsikje na svojih zidovih oknih in vratih opažamo nenavadno veliko število polonic, predvsem takih, ki ne spadajo v naše okolje. Gre namreč za Harlekinske polonice, ki so k nam prišle iz Azije in ogrožajo našo avtohtono vrsto.





V Sloveniji živi vsaj 60 vrst polonic, vsi pa si jih predstavljamo kot rdeče s sedmimi črnimi pikami, klasično povedano, pikapolonice. Na prvi pogled so naše domače polonice in azijske podobne, a je ta tujerodna vrsta večja in kar je najočitneje, drugače obarvana. Barva njihovega “oklepa” sega vse  od bledo rumene pa do črne. Tudi število pik imajo drugačno in sicer od nič do 21.

Nevarnost je nestabilnost ekosistema

Harlekinske polonice prihajajo iz Vzhodne Azije. V Evropo so jih sprva naselili, da bi v nasadih uničevale listne uši in druge škodljivce – pri tem so namreč izredno učinkovite, saj med ostalimi polonicami izstopajo po svoji požrešnosti. Ta lastnost je vsekakor dobrodošla v kmetijstvu, v primeru, ko takšna vrsta uide v naravo, pa to pomeni veliko nevarnost za stabilnost ekosistema.

Žal se je zgodilo ravno to – kljub prepričanju, da vrsta v Evropi v naravnem okolju ne more preživeti, se je izkazalo, da so harlekinkse polonice v novem okolju izredno uspešne. V Sloveniji so jih prvič opazili v Mariboru leta 2008, od takrat so se bliskovito razširile po skoraj vsej državi, zato tudi pri nas veljajo za invazivno tujerodno vrsto.

Za življenjski cikel polonic, tudi harlekinskih, je značilna popolna preobrazba. Samica izleže od 20 do 50 jajčec na dan, kar v njeni življenjski dobi pomeni 1000 do 4000 jajčec. V zmernih podnebjih se v petih dneh iz jajčec izležejo ličinke, ki kot nekrilate preživijo do štiri tedne, nato se zabubijo in po enem tednu se razvijejo krilati odrasli osebki. Odrasle polonice živijo eno leto, njihovo razmnoževalno obdobje običajno traja tri mesece.

Prav jesen je njihov čas

Pri iskanju plena se harlekinske pikapolonice selijo in premagujejo velike razdalje, kar jim omogoča tudi učinkovito širjenje. Danes so prisotne že po vsej Evropi in od leta 2008 tudi v Sloveniji. Z njimi se najpogosteje srečamo jeseni, ko se harlekinske polonice zbirajo v več tisoč osebkov velike gruče za prezimovanje in priletavajo v stanovanja. Nadloga so predvsem zaradi številčnosti in njihovega obrambnega mehanizma: če jih skušamo odstraniti na silo, izpustijo rumen smrdeč izloček,ki poleg tega tudi močno umaže površine.

Harlekinske polonice pa niso le nadležne, pač pa so tudi nevarne avtohtonim vrstam. Poleg tega, da z domorodnimi polonicami in drugimi plenilci tekmujejo za hrano, harlekinske polonice tudi plenijo domorodne pikapolonice in s tem dolgoročno ogrozijo njihove populacije.

Kako jih odstraniti?

Če so vam polonice zasedle omet, špranje v oknih in prostore v hiši, znanstveni sodelavec z Nacionalnega inštituta za biologijo svetuje, da se jih najlažje rešite s sesanjem. In čeprav vraža pravi, da polonice ne smeš odgnati in tudi ne uničiti, če sede na kaj tvojega, v teh primerih ne boste ob srečo. Najbolje bi bilo, če bi se lahko znebili vseh tujih, invazivnih vrst in harlekinska polonica je med njimi. S tem bi imele naše polonice več sreče in če kaj daste na take in drugačne vraže, bi bilo te potem več tudi za nas.