Geotermalna voda v Pomurju: Pri njeni uporabi ne manjka ovir

Da je pod našimi tlemi, če smo natančnejši, pod tlemi “kokošjega” vratu in glave ogromno energetskega potenciala najbrž ni potrebno posebej razlagati, a je slednjega največ prav pod nami, pod tlemi območja Občine Lendava in obmejnega pasu s sosednjo Madžarsko. Pa ga izkoriščamo dovolj? Bi ga lahko, a ne manjka ovir pri njegovi uporabi.




65 % slovenskega geotermalnega potenciala se nahaja v severovzhodnem delu Slovenije, v Pomurju, kjer imamo 31 proizvodnih vrtin, ki se večinoma izkoriščajo v turistične namene, torej v namene kopališč, v Lendavi pa geotermalno energijo že desetletje in pol izkoriščamo tudi za potrebe ogrevanja stanovanjskih in drugih javnih zgradb (600 uporabnikov), v Dobrovniku in Renkovcih pa za namene rastlinjakov. Prav območje Lendave pa je z geotermalno energijo neposredno najbogatejše območje v naši državi. Pod nekaj kilometri zemlje, peska in kamnin se namreč nahaja pravi zaklad.

Topla oziroma geotermalna voda je v Pomurju vsa leta veljala za veliko prednost, tako za razvoj termalnega turizma kot za ogrevanje bivališč ali rastlinjakov. Odkar pa je leta 2016 naša država uvedla koncesnine, je geotermalna energija kot energetski vir postala nezanimiva za vlagatelje, vsi uporabniki pa imajo težave še s premajhnimi količinami in vračanjem vode v vodonosnik. Poleg tega država uporabnikom zaračunava koncesnino, namesto da bi izkoriščanje geotermalne energije podprla s subvencijami kot druge obnovljive vire energije.

So naša prihodnost geotermalne elektrarne? Geolog dr. Peter Kralj univ. dipl. inž. geologije trdi, da bi v severovzhodni Sloveniji, kjer so možnosti največje, ob večji zavzetosti države lahko zgradili od petnajst do trideset geotermalnih elektrarn z močjo od sedem do petnajst megavatov (MW). To bi torej lahko pomenilo od sto do 450 MW električne moči iz vira, ki ne onesnažuje, ne zavzema velikih površin, ne povzroča sprememb v okolju in ki lahko pasovno deluje 24 ur na dan. Pomurje bi lahko bilo praktično samooskrbno, kar se električne energije tiče, območje Lendave pa tako ali tako.

Robert Grah, direktor Pomurske gospodarske zbornice in predstavnik Pomurja v delovni skupini za reševanje problematike geotermalne vode in energije pri MOP za Radio Slovenija: “Že celi čas govorimo, da geotermalna voda v Pomurju je in, da se ta voda tam kjer je, tudi mora izkoriščati. V vseh regijskih dokumentih stoji, da je prioritetna prednost naše regije geotermalna voda in morate vedeti, da vsa zdravilišča, termalna kopališča, ki so v Pomurju, so nastala na podlagi črne vode. Tudi vse investicije v kmetijstvo in v rastlinjake so nastale zato, ker je tam bila vrtina, oz. se je ta zgradila in to so bile podjetniške iniciative in mi si želimo, da geotermalna voda ostane še naprej tisti magnet za našo regijo, da se bo nekdo z novo investicijo odločil, da pride k nam, da izkorišča to geotermalno vodo v te namene in da lahko rečemo, da je to naša investicijska prioriteta in seveda prednost naše regije.”

Največja težava so koncesnine, težave in ovire

Med pogovorom so sogovorniki med drugim izpostavili tudi težave s koncesninami.Metod Grah, direktor in lastnik Term Vivat, predsednik odbora za turizem pri Pomurski gospodarski zbornici in član regijske razvojne delovne skupine Pomurja za reševanje geotermije, pravi, da niso proti koncesijam, a želijo, da je višina koncesije konkurenčno primerljiva ostalim državam, s katerimi sodelujejo na skupnem trgu. Tudi Aleš Okorn, direktor podjetja Paradajz d.o.o., je kritičen do omenjenega področja:

“Ko smo šli leta 2012 v naš projekt, koncesnin ni bilo, zato smo se odločili za uporabo geotermije kot primarnega vira energije in tako bili zelo konkurenčni. Mi smo po uvedbi koncesij delno amortizirali geotermalno vrtino, a smo sedaj pred dejstvom – če želimo povečati uporabo, moramo narediti reinjekcijsko vrtino. Tukaj pa so stroški že tako visoki, da si na meji rentabilnosti uporabe geotermalne vode. Za naslednji projekt, ki ga planiramo v Mali Polani, bomo tako uporabljali zemeljski plin za kogeneracijo elektrike, ker je to bolj ugodna rešitev kot uporaba vrtine,” je za Radio Slovenija dejal Metod Grah.

Roman Ferenčak, direktor podjetja Ocean Orchids, je izpostavil dvom do reševanja na področju uporabe geotermalne energije, dokler je področje v rokah številnih ministrstev, obenem pa potrdil, da v kolikor se stvari ne bodo spremenile, tudi sami žal razmišljajo o prehodu na uporabo zemeljskega plina.

Potrebujemo bolj življenjski pristop in manj birokracije? Ja, tudi tako bi lahko rekli trenutnemu stanju, ki prav kliče po spremembah. Geotermalna energija seveda ni le energetski in s tem ekonomski, temveč tudi ekološki potencial Pomurja.