“Geoenergo, Ascent Slovenia Ltd. in Petrol Geoterm so nad odločitvijo močno razočarani”

Upravno sodišče RS je 5. maja 2016 odpravilo okoljevarstveno dovoljenje, izdano s strani Agencije RS za okolje dne 19. junija 2015 za postavitev naprave za čiščenje zemeljskega plina v Petišovcih in zadevo vrnilo v ponovni postopek istemu organu. Projektni partnerji Geoenergo, Ascent Slovenia Ltd. in Petrol Geoterm so nad odločitvijo močno razočarani.





“Odločitev sodišča bo imela izrazito negativne posledice ne le na poslovanje in razvoj Petrol Geoterma, ki zaradi odločitve sodišča ne more izpolnjevati poslovnih ciljev, temveč pod vprašaj postavlja tudi preživetje projekta pridobivanja zemeljskega plina v Petišovcih, s tem pa gospodarsko-družbeni razvoj in delovna mesta v pomurski regiji. Izrazito negativen signal odločitev sodišča pošilja tudi tujim in domačim investitorjem, saj jasno kaže na to, da Slovenija tudi investitorjem, ki poslujejo skladno z zakonodajo in so pripravljeni v Slovenijo vložiti veliko sredstev, ni naklonjena,” trdijo sodelujoče družbe.

Partnerji v projektu (Geoenergo, Ascent Slovenia Limited in Petrol Geoterm) ocenjujejo, da bo imela odločitev Upravnega sodišča z dne 5. maja 2016 izrazito negativne posledice ne le za projekt, temveč za gospodarsko-družbeni razvoj širše lokalne skupnosti. Zaustavljene so bile tudi že investicijske aktivnosti vezane na postavitev naprave za čiščenje zemeljskega plina, katerih vrednost je ocenjena na 10 milijonov evrov. Odločitev sodišča meče negativno luč na pravno državo in znižuje zaupanje investitorjev v investicijsko-poslovno okolje Slovenije, ki je v krogih domačih ter tujih investitorjev že tradicionalno priznano kot okolje polno raznovrstnih ovir, kljub temu, da se Vlada RS močno trudi, da bi se Slovenija razvila v investitorjem prijazno državo.

pGeoterm

Pravna spornost odločitve Upravnega sodišča RS

Nepričakovana sodba Upravnega sodišča RS, ki je odločilo, da se s strani ARSO izdano okoljevarstveno dovoljenje za novo napravo za čiščenje zemeljskega plina, z dne 19. junija 2015, odpravi in da se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek, v obrazložitvi nima vsebinskih očitkov glede izdanega okoljevarstvenega dovoljenja. Kot edini razlog za svojo odločitev namreč sodišče v sodbi navaja, da bi bilo potrebno pred pridobitvijo okoljevarstvenega dovoljenja izvesti tudi predhodni postopek v povezavi z vprašanjem presoje vplivov na okolje, kot je zahtevan v Uredbi o posegih v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje (Uradni list RS št. 51/14), kljub temu, da v tej uredbi izrecno piše, da se njena vsebina za postopke, ki so se začeli pred njeno uveljavitvijo, ne uporablja.

Pri tem se sodišče v sodbi sklicuje na mnenje Evropske Komisije št. 2012/2162, s katerim je bila Republika Slovenija pozvana k spremembi Uredbe o vrstah posegov v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje (Uradni list RS, št. 78/06, 72/07, 32/09, 95/11, 20/13) in njeni uskladitvi z Direktivo 2011/92, ter konkretno na določbe omenjene Direktive – ki pa po mnenju pravne stroke ne izpolnjuje kriterijev za neposredno uporabo. Poleg zapisanega je sodišče svojo odločitev utemeljilo tudi na napačni točki Uredbe o posegih v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje (Uradni list RS št. 51/14), na podlagi katere naj bi bilo potrebno izvesti predhodni postopek; sodišče je v obrazložitvi napravo IPPC, za katero je vlagatelj pridobival okoljevarstveno dovoljenje, umestilo pod točko B.3.1. Priloge 1 k omenjeni Uredbi, kar pa sploh ni bilo predmet upravnega postopka za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja (pravilna bi bila druga točka iz Priloge 1 navedene Uredbe).

Izpostavljena dejstva odpirajo pravne dvome v ustreznost presoje obravnavanega okoljevarstvenega dovoljenja in korektnost postopka, sploh ob dejstvu, da vlagatelj vsled odprave okoljevarstvenega dovoljenja, pravnega sredstva zoper zanj vprašljivo odločitev Upravnega sodišča zaenkrat nima. Partnerji v projektu se na tej podlagi zatorej upravičeno sprašujejo o učinkovanju pravne regulative v Republiki Sloveniji. Ob dejstvu namreč, da je bila ob oddaji vloge za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja upoštevana veljavna Uredba o vrstah posegov v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje (Uradni list RS, št. 78/06, 72/07, 32/09, 95/11, 20/13 in 51/14), ter da je njena naslednica, Uredba o posegih v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje (Uradni list RS št. 51/14), izrecno izključevala uporabo za postopke, ki so se začeli pred njeno uveljavitvijo (med katere spada tudi obravnavani postopek), je vlagatelj ostal brez pričakovanih pravic, pravne varnosti ter zaupanja v veljavno pravo, ki ju oba zagotavlja celo Ustava Republike Slovenije.

Stališče Petrol Geoterma do odločitve Upravnega sodišča RS

“Petrol Geoterm obžaluje odločitev sodišča in ocenjuje, da bo imela slednja neposredne negativne posledice na delovanje in razvoj podjetja. Nova naprava za čiščenje zemeljskega plina bi namreč posodobila postopek procesiranja plina, kar bi pomenilo doseganje višje kvalitete plina ter možnost nadaljnjega izvajanja in razvoja te dejavnosti” pojasnjuje Miran Jug, direktor Petrol Geoterma.

V podjetju poudarjajo, da so bili vsi postopki izpeljani korektno in v skladu s pravnim redom, zato si bodo še naprej prizadevali za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja za postavitev nove naprave za čiščenje zemeljskega plina. “Brez okoljevarstvenega dovoljenja nove naprave za čiščenje zemeljskega plina ne moremo postaviti, niti v slovensko nacionalno plinovodno omrežje ne moremo dobavljati plina,” ob tem še dodaja Jug.

vrtalna-ploscad

Stališče Geoenerga do odločitve Upravnega sodišča RS

Tudi v Geoenergu so nad odločitvijo Upravnega sodišča RS močno razočarani. Po mnenju pravne stroke se odločitev Upravnega sodišča neutemeljeno sklicuje zgolj na domnevne proceduralne napake Arsa, saj je bil postopek za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja voden skladno s slovensko zakonodajo, nova naprava za čiščenje zemeljskega plina pa načrtovana korektno in z upoštevanjem vseh zahtev za varovanje okolja ter zdravja ljudi.

Zadnjih nekaj let sta podjetje Geoenergo d.o.o., ki je v skladu s podpisano koncesijsko pogodbo od leta 2002 do leta 2022 imetnik izključnih pravic za izkoriščanje mineralnih surovin na pridobivalnem prostoru v Murski depresiji, in podjetje Ascent Slovenia Limited, s katerim ima podjetje Geoenergo d.o.o. sklenjeno pogodbo o skupnih operacijah (Joint Operations Agreement), vlagala velika investicijska sredstva v projekt nadaljnjega razvoja naftno-plinskega polja v SV Sloveniji, katerega preživetje je vprašljiva odločitev Upravnega sodišča RS postavila na kocko.

Prihodnost nadaljnjega razvoja tega projekta, ki bi po oceni Geoenerga pripomogel ne le k razvoju lokalnega gospodarstva, temveč tudi k zagotavljanju večje energetske neodvisnosti Slovenije, je ogrožena. S povečano proizvodnjo plina bi namreč pomurska energetska industrija, nekdaj gonilo gospodarsko-družbenega razvoja regije, dobila priložnost za ponovni zagon, kar bi pozitivno vplivalo na mnogo gospodarskih subjektov v celotni regiji. Proizvodnja ogljikovodikov v regiji neprestano poteka že od leta 1943, pri čemer nikoli niso bili zaznani kakršnikoli negativni učinki na okolje.

V Geoenergu opozarjajo, da je prva neposredna posledica odločitve Upravnega sodišča RS že vidna. “Primorani smo bili zavrniti vse prispele ponudbe za gradnjo merilno-regulacijske postaje (t.j. vstopne točko v slovensko prenosno plinsko omrežje) in zaustaviti investicijske aktivnosti vezane na postavitev naprave za čiščenje zemeljskega plina. Zaustavitev investicij, katerih vrednost je ocenjena na 10 milijonov evrov, pomeni, da zastavljenega cilja, t.j. vključitve plina v nacionalno plinsko omrežje, še dolgo ne bomo izpolnili,” poudarja direktor Geoenerga Miha Valentinčič.

Stališče Ascent Resources plc do odločitve Upravnega sodišča RS

Močno razočarani nad odločitvijo Upravnega sodišča RS smo tudi v Ascent Resources plc, saj 42 milijonov evrov vredni investiciji navkljub, desetim letom intenzivnega dela in delovanja v skladu z zakonodajo, Upravno sodišče RS ni odločilo v prid projektu. Dodatno razočaranje prinaša dejstvo, da odločitev sodišča ne oporeka naravi projekta, temveč se sklicuje na postopkovne napake pri uporabi določil Evropskega in nacionalnega materialnega prava.

Ascent Resources plc je podjetje, ki se ukvarja z izkoriščanjem nafte in zemeljskega plina. Podjetje kotira tudi na londonski borzi. Projekt Petišovci predstavlja največjo neposredno investicijo britanskega podjetja v Sloveniji in je tako pokazatelj investicijskih priložnosti v Sloveniji za ostala tuja podjetja. V zadnjih desetih letih se je bilo podjetje primorano soočiti s številnimi ovirami, ki pa so bile še posebej opazne v zadnjih štirih letih.

Vloga za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja je bila skrbno pripravljena v sodelovanju z domačimi okoljskimi strokovnjaki in pravniki. Vsi postopki v zadnjih dveh letih so bili vodeni v skladu z obstoječo zakonodajo, tako v času javne razgrnitve kot tudi prejemanja pritožb. Po izdaji okoljevarstvenega dovoljenja s strani ARSO in nato še odobritvi dovoljenja s strani ministrstva smo bili v podjetju optimistični in verjeli v pozitiven razplet tega dolgotrajnega in finančno obremenilnega procesa. Zadeva se je na žalost odvila v nasprotno smer, saj je ena izmed okoljskih organizacij vložila tožbo na Upravno sodišče RS, le-to pa je razsodilo v njihovo korist.

Omenjena odločitev negativen signal pošilja celotni mednarodni investicijski skupnosti. Namiguje namreč na to, da je Slovenija država, v kateri se tuja podjetja ne morejo nasloniti na zakonodajo in v kateri se pomembne investicije soočajo z zamudami in stroški.

Načrtovan razvoj petišovskega polja bi v Slovenijo v naslednjih petih letih neposredno pripeljal preko 20 milijonov evrov. Ta znesek pa bi v življenjski dobi polja presegel 100 milijonov evrov. Podjetje se bo še naprej zavzemalo za izvedbo testne proizvodnje plina iz novih dveh vrtin in zato vztrajno išče alternativne rešitve za oddajo plina tistim odjemalcem, ki so sposobni sprejeti neočiščen plin, t.j. plin za katerega ni potrebna postavitev naprave za čiščenje zemeljskega plina. Kot kaže bo Slovenija za pokrivanje svojih energetskih potreb še naprej odvisna od tujih virov in to kljub temu, da ima pomemben energetski vir na svojem ozemlju.

  • taki zna

    Pomemben energetski vir na svojem ozemlju v tuji lasti! 🙂 Kajmanski otoki pa to 😛

    • gas

      Raje bodi tiho, če nimaš pojma o zadevi… Kakšni tuji lasti? Čigav bo načrpan plin?

  • logan

    gas, plin boš rabil ti, denar od plina pa bo v tuji lasti. Ti je sedaj kaj bolj jasno?

    • gas

      ti maš še manj pojma… ne bo v tuji lasti!

  • Milan Utroša

    Slovenija naj postane investitorjem prijazna država, vendar le pri investicijah, ki so preverjeno nesporne glede negativnih vplivov na okolje. In tega postopka v tem primeru ni bilo. Argument, da je bila uredba, ki zahteva presojo vpliva na okolje sprejeta po izdaji dovoljenja, lahko prepriča le formaliste, ne pa tistih, ki nam ni vseeno v kakšnem okolju bomo bivali v prihodnosti. Prav nasprotno, izogibanje izvedbi presoje kaže na strah investitorjev, da bo njen rezultat dokazal negativni vpliv na okolje in zdravje ljudi, ki živimo tukaj. Sodišče se je v tem primeru dvignilo nad formalizem in (za razliko od poslanca Laja, ki je glasoval proti temu, da se v parlamentu izvede razprava o istem vprašanju) v ospredje postavilo zdravje ljudi. K sreči je za takšno odločitev našlo podlago v evropskih predpisih.

    • gas

      Zakaj pa potem kmetje pri svojem “gnojilniškem” kmetovanju ne rabijo dokazovat, da ni negativnih vplivov na okolje? Kdo je pravi onesnaževalec vodonosnikov?Kako to, da nikogar ne moti smrad iz Leka, bioplinarne, itn… ? $$$ Po 70 letih izkoriščanja nafte in plina ni bilo zaznanih nobenih negativnih vplivov na okolje. Kolikor jaz razumem članek, so glede presoje vplivov na okolje ravnali v skladu s takrat veljavno zakonodajo (uredbo). Odločitev upravnega sodišča tako nima pravne podlage! Zakoni niso zato, da se kršijo… Kaj češ- banana republika!!!

  • logan

    gas, na svoj mlin fudaš? Tak se ljudi ne prepriča. Še vedno trdim, da bo denar pri tujcu in ne bo v Lendavi, pa tudi v Sloveniji ne. Kje se že skriva denar?