Fracking: Vlada RS včeraj sprejela mnenje, da ne podpira predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o rudarstvu

Skupina poslank in poslancev je predložila v obravnavo in sprejem predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o rudarstvu. Kot izhaja iz gradiva, se skupina poslank in poslancev Državnega zbora zavzema za prepoved pridobivanja ogljikovodikov z metodo frackinga na način, da se onemogoči pridobitev rudarske pravice za izkoriščanje ogljikovodikov z vbrizgavanjem vode ali vode z dodatkom kemične primesi. Vlada takšnega predloga zakona ne podpira.




“S tem se zasleduje tudi cilj zagotavljanja zdravega in čistega življenjskega okolja, ohranjanje narave in cilj uresničevanje Pariškega podnebnega sporazuma o ohranjanju rasti globalnega segrevanja pod 1, 5 stopinjama Celzija. Predlog zakona predvideva tudi uskladitev veljavnih dovoljenj za raziskovanje z določbami predloga zakona. Takšnih dovoljenj trenutno ni. Predlog zakona pa ne predvideva uskladitve veljavnih dovoljenj za izkoriščanje oziroma koncesij za izkoriščanje, čeprav obrazložitev 2. člena to določa. Če bi predlog zakona predvideval tudi takšno uskladitev, bi moral upoštevati tudi možnost povračila sredstev zaradi izgube dohodka koncesionarja, ker bi se s tem poseglo v pridobljene pravice. Takšne odškodnine bi bile lahko zelo visoke. Besedilo predloga zakona ni primerno formulirano in ne upošteva finančnih posledic posega v pridobljene pravice. Prepoved hidravličnega lomljena bi se morala jasneje določiti. Zato vlada meni, da ni smiselno, da se posega v pridobljene pravice, saj edina koncesija za pridobivanje nafte in zemeljskega plina poteče 28. maja 2022, pri čemer pa brez pridobljenega pravnomočnega okoljevarstvenega soglasja hidravlično lomljenje do takrat ne bo izvedeno,” so sporočili iz Urada vlade RS za komuniciranje.

V Republiki Sloveniji je sicer izdana samo ena koncesijska pogodba za izkoriščanje nafte in zemeljskega plina. Izdana je tudi odločba za izkoriščanje, kjer pa ni navedeno, da se ogljikovodiki izkoriščajo z vbrizgavanjem vode ali vode z dodatkom kemičnih primesi pod tlakom. Sicer pa takšne posege v okolje omejuje že okoljska zakonodaja. Pred začetkom izvajanja takšnega posega je treba izvesti presojo njegovih vplivov na okolje in pridobiti okoljevarstveno soglasje. Za določene vrste posegov v okolje je namreč zaradi njihove velikosti, obsega, lokacije ali drugih značilnosti, ki lahko vplivajo na okolje, presoja vplivov na okolje obvezna.

Za izkoriščanje ogljikovodikov z vbrizgavanjem vode Uredba o posegih v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje določa, da je potrebno za ta dela izvesti presojo na okolje, in sicer med drugim za:
– raziskovanje in pridobivanje ogljikovodikov, če se pri tem načrtuje vbrizgavanje 1000 m3 ali več vode v vrtino na fazo lomljenja oziroma 7500 m3 ali več vode na vrtino v celotnem postopku lomljenja
– pridobivanje nafte in zemeljskega plina, kjer načrpana količina presega 500 t na dan v primeru nafte in 500.000 standardnih kubičnih metrov (sm3) na dan v primeru plina.

“Za drugo raziskovanje in pridobivanje ogljikovodikov oziroma nafte in zemeljskega plina pa uredba določa, da je potrebno izvesti predhodni postopek, v katerem se glede na lastnosti posega oceni, ali je potrebna tudi presoja vplivov na okolje ali ne. Ministrstvo za infrastrukturo že pripravlja novelo Zakona o rudarstvu, ki bo v kratkem posredovana v javno obravnavo. Razlogi za novelo so odprava pomanjkljivosti veljavnega zakona glede pravnega položaja imetnikov obstoječih rudarskih pravic za izkoriščanje mineralnih surovin in izboljšanje sistemske ureditve za učinkovitejše upravljanje z mineralnimi surovinami,” so še sporočili iz Urada vlade RS za komuniciranje.