Fracking in tožba Britancev: Spor bodo skušali rešiti po mirni poti

Britansko podjetje Ascent Resources, ki namerava na Petišovskem polju s hidravličnim lomljenjem pridobivati plin, je sprožilo postopke za začetek arbitražne tožbe proti Sloveniji, o čemer smo sicer že poročali. Vzrok: Postopki za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja se vlečejo že od leta 2017, vlagatelji pa opozarjajo, da so v več kot desetih letih vložili 50 milijonov evrov. Državno odvetništvo pismo še proučuje, spor pa želijo rešiti po mirni poti.




Friend of the Earth, nevladna organizacija, je pred nekaj dnevi objavila pismo, ki ga je pravna pisarna Enyo Law iz Londona, gre za zastopnico podjetja Asscent Resources, konec meseca julija poslala slovenski vladi. V pismu je napoved tožbe, ob enem pa tudi pripravljenost na nadaljnje pogovore. Pismo so prejeli predsednik vlade Janša, zunanji minister Logar in minister za okolje Vizjak. Asscent Resources je v pismu izpostavil predvsem kršitve investicijskega sporazuma med Veliko Britanijo in Slovenijo ter pogodbe o energetski listini. Ti navajajo, da so ta dejanja povzročila škodo investitorjem v Sloveniji in še, da so v razvoj petišovskega polja vložili 50 milijonov.

Kot so sporočili iz državnega odvetništva, pismo še proučujejo, spor pa želijo rešiti po mirni poti. Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor v Državnem zboru je včeraj razpravljal o predlogu prepovedi frackinga, ki ga je vložila Levica in katerega Vlada ne podpira. Britanci sicer v pismu očitajo, da je Slovenija domnevno kršila dvostranski investicijski sporazum ter pogodba o energetski listini. En izmed slednjih je tudi podlaga za tožbo. Kot so zatrdili pri državnem odvetništvu, bo Slovenija na pismo odgovorila predvidoma 23. oktobra. Nevladne organizacije sicer že dlje časa poudarjajo, da Slovenija ne sme popustiti pritiskom in da želijo fracking izvajati mimo slovenskih predpisov.

“V času, ko vse več podjetij skuša zmanjšati vpliv svojega poslovanja na okolje, si določene korporacije prizadevajo obiti okoljevarstveno zakonodajo in na račun uničevanja okolja, vodnih virov in zdravja ljudi kovati dobičke. Pri tem so jim v veliko pomoč določbe trgovinskih sporazumov o varovanju naložb in mehanizmu reševanja sporov (mehanizem ISDS), ki mednarodnim podjetjem podeljujejo obsežne pravice in ponujajo možnost izsiljevanja držav,” so zapisali pri društvu za sonaravni razvoj Focus. “Tožiti Slovenijo zaradi izvajanja naših zakonov in predpisov za zaščito okolja in zdravja ljudi je nezaslišano. Učinki frackinga so tako nevarni za okolje in zdravje ljudi, da so ga številne evropske države, vključno z Irsko, Francijo in Bolgarijo, v celoti prepovedale. V Ascent Resources se najbrž zavedajo, kako bi se zaradi škodljivosti frackinga presoja vplivov na okolje končala in so se zato zatekli v edino preostalo možnost, da se ji izognejo,” pa je zapisala dr. Lidija Živčič iz omenjenega društva, ki Ascentov projekt spremlja že dlje časa.

Spomnimo: Ministrstvo za okolje in prostor je zavrnilo pritožbo družbe Geoenergo in potrdilo sklep Agencije za okolje, da je za črpanje plina z metodo hidravličnega lomljenja na območju Čentibe in Petišovcev potrebna presoja vplivov na okolje, potrebno pa bo pridobiti tudi okoljevarstveno soglasje za takšno dejavnost. Družba Ascent Resources se s tem seveda ne strinja.

Miloš Markič z Geološkega zavoda Slovenije je že lanskega novembra za MMC Rtv Slo dejal, da hidravljičnega lomljenja v Petišovcih ne bi smeli enačiti s hidravličnim lomljenjem glinavcev za pospešeno črpanje zemeljskega plina, kot ga izvajajo v ZDA, in je prepovedan v večini evropskih držav, na kopnem in na morju. Kot poudarja, geologi ločujejo med visokovolumskim in nizkovolumskim frackingom. Pri nas je že desetletja v uporabi nizkovolumski fracking.