Ostalo

FOTO: Včeraj se je v Lendavi odvila Konferenca Györgya Zale z odprtjem potujoče razstave in položitvijo venca

Včeraj, nekaj minut čez 10.00 uro dopoldan se je v veliki sejni dvorani Občine Lendava odvila Konferenca Györgya Zale, v organizaciji Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti, Madžarske narodne skupnosti Občine Lendava, Galerije-Muzeja Lendava, KKC Lendava, Občine Lendava ter Zavoda za kulturo madžarske narodnosti Lendava.




György Zala se je kot György Mayer rodil 16. aprila 1858 v Lendavi v meščanski obrtniško-trgovski družini. Družina Mayer se je priselila v te kraje v 18. stoletju z Bavarske. Oče je imel tovarno porcelana v Pápi (Madžarska). Mladi György je kmalu izgubil starše. O letih, ki jih je družina preživela v Lendavi, je znanega le malo. Srednjo šolo je končal v Budimpešti.

Najprej se je vpisal na tehniško fakulteto, nato pa prestopil na šolo za modeliranje in risanje. Rad bi postal slikar, toda Adolf Huszár ga je zvabil h kiparstvu. Prvo delo “K skali prikovan Prometej” mu je prineslo državno štipendijo. Leta 1879 je odšel na Dunaj in postal učenec Edmunda Hellmerja. Leta 1880 je odpotoval v München, kjer se je učil pri mojstru Josephu Knablu. Njegovo idilično plastiko “Otroka je strah” (1882) je tamkajšnja kritika lepo sprejela.

Po vrnitvi domov leta 1884 se je navezal na madžarsko prestolnico. Umetniki so tudi v tistem času radi uporabljali umetniška imena, in tako je umetnik zaprosil za priimek Zala po županiji, od koder je prihajal. Popolni razcvet umetniškega ustvarjanja Györgya Zale se je zgodil konec 19. stoletja. Njegova življenjska pot je bila bogata z uspehi, priznanji in bleščečimi vzponi, a tudi težka, naporna in polna silovitih napadov, bridkih žalitev in trpljenja.

1894 so mu poverili izdelavo spomenika ob tisoči obletnici naselitve Madžarov. Spomenik je bil odkrit leta 1929 v Budimpešti na Trgu herojev. Nekaj Zalovih znamenitih del: konjeniški kip grofa Andrássyja, kipi Ferenca Deáka, kip kraljice Elizabete, kip Marija in Magdalena. V dolgoletni plodni in uspešni umetniški karieri sta mu pozirala tudi cesar Franc Jožef in njegova soproga Elizabeta Umrl je 31. julija 1937, pokopan je na pokopališču Kerepeši v Budimpešti.

Skupaj z madžarskima kiparjema, Alajosem Stróblom in Jánosem Fadruszom, je povzdignil madžarsko kiparstvo na evropsko raven. Bil je profesor na akademiji, prijateljeval je z umetniško, politično in družbeno elito takratne monarhije, hkrati pa ostal zadržan gospod, katerega zasebno življenje je ostalo neznanka. Njegovo najbolj znano delo je nedvomno “milenijski spomenik” na Trgu herojev v Budimpešti.

Konferenca

Na konferenci v veliki sejni dvorani lendavske Mestne hiše so po uvodnih nagovorih sledile predstavitve:

  • Tamás Wachsler, generalni direktor “Steindl lmre Program Nonprofit Zrt.”- Kipi na Kossuthovem trgu
  • Imre Elek, akademski kipar – Predstavitev celopostavnih skulptur in ostalih kiparskih del na spomeniku grofa lstvána Tisze
  • Botond Polgár DLA, akademski kipar – Rekonstrukcija Andrassyjevega spomenika na Kossuthovem trgu
  • László Kostyál PhD, direktor muzeja Gcseji Mzeum – “Stroblovo obdobje” v madžarskem kiparstvu
  • László Göncz PhD, zgodovinar, Inštitut za narodnostna vprašanja – Simbolična vrnitev Györgya Zale v rojstno mesto ob koncu 20. stoletja
  • Atilla Pisnjak, kustos Galerije-Muzeja Lendava – Kam naprej, György Zala?