FOTO: V lendavskem parku odprli četrto fotografsko razstavo na prostem

V lendavskem parku Roža, natančneje na zidu zunanje tribune odprtega odra Gledališke in koncertne dvorane so minuli petek odprli fotografsko razstavo treh novih avtorjev, članov Foto-video kluba Lendava in sicer Tomija Vide, Dóre Tüske in Sandija Baumgartnerja. Razstavo je odprl član Foto-video kluba Lendava, Igor Ternar.




“Ko fotografiramo gre predvsem za utelešenje občutkov, vtisov in razmišljanj, ki jih navzven sproščamo v obliki podob, ki so na koncu namenjene ogledu. Tako fotografija postane najprej izziv za fotografa, pozneje pa še za gledalca. V trenutku, ko držimo foto kamero v roki, zapustimo stvarnost in stopimo v svetove kjer so vtisi pomembnejši od samega smisla in barve, kadri ter oblike sočnejši od besed. Čas in svet okoli nas sta naenkrat ujeta v podobe, stisnjena v trenutek in točko, črno belo ali barvno, v zamrznjeni motiv,” je uvodoma dejal Ternar.

Dóra Tűske je šolanje začela na srednji šoli v Zalaegerzsegu, nato pa se je vpisala na Univerzo za umetnost v Szobathelyju, kjer je tudi diplomirala iz grafičnega oblikovanja. Zaposlila se je v Sloveniji. Vedno jo je zanimalo vse kar je bilo kakorkoli povezano z umetnostjo. Tudi zaradi tega se je včlanila v foto video klub Lendava. Najbolj jo privlači portretna fotografija. Poglablja se tudi v delo s starejšimi fotografskimi tehnikami kot sta analogna fotografija in cianotipija. V letu 2021 je pod okriljem foto video kluba iz Lendave pripravila svojo prvo samostojno fotografsko razstavo na kateri je širšemu občinstvu predstavila serijo fotografij napravljenih v tehniki cianotipije.

Dóra Tűske (FOTO: Miran Dominko)

V letu 2022 je Dóra na tekmovanju 3. mladinskega fotografskega natečaja portret 2022, ki ga je organizirala Fotografska zveza Slovenije za svoje fotografije prejela diplomo fotografske zveze Slovenije. Dórine sanje so, da bi nekega dne imela svoj lasten fotografski studio. Dóra Tűske se na omenjeni razstavi predstavlja s šestimi fotografijami.

“Na štirih se je posvetila svojemu najbolj priljubljenemu žanru, to je portretni fotografiji. Na prvih dveh fotografijah Emilia in Emilia – žarek svetlobe, ki sta posneti v naravi nam pogled prevečkrat pritegnejo številne moteče malenkosti okoli modela. Zato sta fotografiji morda manj izpovedni. Pri drugih dveh Virag – Pogled, ki ju je posnela v foto studiu pa že začutimo moč zasanjano nostalgičnega pogleda modela mlade ženske, moč, ki je kot vse dobre energije ženskega spola. Pri opazovanju obeh portretov se zavemo kaj nam z njima Dóra hoče povedati … Vsak človek je pesem. Prišumi mimo nas in nam kdaj pa kdaj poda prvo kitico, ali pa čisto zadnjo. V vsaki kitici je vsaj malo ljubezni, ki je mati vseh drugih čustev, katera nas spremljajo vzdolž poti, ki traja tri minute vesoljskega časa in, ki se imenuje človeško življenje. Dora je na dobri poti, da bo z nadgradnjo svojega znanja, z vsakim svojim novim portretom ustvarjala posebno, v svoji domišljiji rojeno govorico, ki bo ujeta na fotografski papir svetlo odsevala skozi prostor in čas,” je dejal Ternar.

Sandi Baumgartner se je nad umetnostjo navduševal že od rane mladosti. Pri tem ga je v veliki meri vzpodbujal brat Dubravko. Najprej se je ukvarjal s slikanjem na platno, kmalu pa je čopič zamenjal s fotoaparatom. V srednji šoli je svoje znanje o fotografiji nadgrajeval z delovanjem v šolskem foto in video krožku. Leta 2010 je z nakupom svojega prvega DSLR fotoaparata resno stopil v svet fotografije. Istega leta se je tudi včlanil v foto video klub iz Lendave. Danes Sandiju predstavlja ukvarjanje s fotografijo blagodejni izhod iz vsakdanjega vrveža. Tudi zaradi tega svoje motive pogosteje išče v naravi in na potovanjih, kjer se ob fotografiranju še dodatno sprosti. V letih članstva v klubu je Sandi sodeloval na večih skupinskih razstavah kluba, leta 2013 pa je imel tudi samostojno fotografsko razstavo z naslovom Pogled na Lendavo.

Sandi Baumgartner (FOTO: Miran Dominko)

Sandi Baumgartner se nam predstavlja s štirimi fotografijami. Fotografija kapele Svete Barbare nas kar posrka vase. Skoraj nestvarni kontrast med travnikom z kapelo v gozdičku in zoranim poljem v ozadju, ki kot davno Panonsko morje valovi pred našimi očmi, nam ponuja lepoto, ki se je, če je oko odprto in je razum čist naužijemo pri vsakem pogledu. Kapela svete Trojice, nas najprej popelje na vrh lendavskih vinogradov in je kot luč na glavnem jamboru ladje, ki nas mimo lendavskega gradu vodi naprej po panonski nižini.

Megleno jutro je prelepa krajinska impresija na kateri naraščajoča svetloba dneva počasi slači zemljo iz jutranjih meglenih kopren. Fotografija nas napolni z mirom in lepoto ter nam ponuja zavetje pred dirjajočim vsakdanom. Ponuja nam zavetišče, ki ga pogosto vsi zaman iščemo. Pogled na Prekmurje nas z lepim kontrastom prehajanja iz zelene trave hribčkov, v intenzivno rumeno, ki nam jo ponuja cvetoča oljna repica v dolini, popelje iz Goričkega proti panonski nižini, ki se odpira pred nami vsa zasanjana in melanhonična v njeni ravninski brezkončnosti. Sandi je mojster kadriranja. Dobro ve kdaj in na katerem mestu mora pritisniti na sprožilec fotoaparata, da iz ponujajočega se prizora izvleče najboljše. Uspelo mu je, da v svoje oaze miru, ki nam jih ponuja s svojimi fotografijami pokrajin, potegne tudi nas, opazovalce. Želim mu, da bo njegova fotografija vedno odprta v čas in da bo vedno ostala večplastna in izpovedna,” je še dejal Ternar.

Tomi Vida se je s fotografiranjem začel ljubiteljsko ukvarjati že v osnovni šoli. Po osnovni šoli je fotografiranje opustil. Po tridesetih letih premora sta ga za fotografijo spet navdušila Nikola Nemet in Borut Graj (oba člana foto video kluba iz Lendave), ko sta ga počasi uvedla v zanimivi svet digitalne fotografije. Tomislav se je včlanil v klub, kjer se ob pomoči kolegov fotografov izpopolnjuje in napreduje v svojem znanju. Njegovi modeli so največkrat živali, privlači pa ga tudi makro fotografija.

Tomi Vida (FOTO: Miran Dominko)

Tomi Vida se nam predstavlja s tremi fotografijami. Lastovičar nas očara s svojimi lepimi barvami kril. Njihovo prelivanje na estetsko oblikovanih krilih nas popelje v mistični in barviti svet metuljev. Avtor je dobro zameglil ozadje tako, da metulj na fotografiji še lepše izstopa v prvi plan. Slutnja lepih cvetlic v ozadju nam sporoča, da tako lep metulj lahko živi le v lepem okolju.

Fotografija Modri bleščavec nam prikazuje kačjega pastirja, izrazito lepe, kovinsko modre barve. Živi na travnikih, v bližini tekočih potokov, ali stoječih voda. Na fotografiji je kačji pastir nekoliko neizrazit, v ospredje posnetka sili rdeči cvet ( morda pa zaradi tega fotografija deluje nekoliko nadrealistično ). Kompozicijo moti žitni klas v ospredju, ki deloma prekriva cvet.

Fotografija Na Travniku nas ponovno popelje v svet metuljev. Fotografija je dobra. Morda bi pri izvedbi fotografije kazalo uporabiti stativ, da bi se pridobilo na ostrini metulja. Svetloba iz ozadja, na primer sonce, ki bi sijalo skozi krila metulja pa bi povečala dramatičnost posnetka. Tomi se pri fotografiranju rad zateka v živalski svet. To je svet, ki živi neponarejeno in pristno. Je čist, barvit in uravnotežen. Le človek je žal v svoji sivi, vsakdanji nepomembnosti vedno enako nedoločen, nepopoln in ( pre ) večkrat nesrečen. Tomi, tvoja ljubezen do fotografije naj bo še dolgo tvoja velika avantura v kateri se bodo nenehno prepletali pogum, ustvarjalna radovednost, znanje in neustavljiva iskrivost duha,” je zaključil Ternar.

FOTO: Miran Dominko