FOTO: V Gornjem Lakošu predstavili knjigo “Fotografije iz Lakoša”

V dvorani vaškega doma v Gornjem Lakošu se je včerajšnji popoldan odvijala predstavitev knjige “Fotografije iz Lakoša,” kjer so zbrane stare fotografije s pripisi, datumi ter imeni in priimki. Knjiga je bogat pričevalec zgodovine obeh Lakošev in prikaz življenja tistih časov.




Pojav fotografije v 19. stoletju ter njena vsesplošna razširjenost v 20. stoletju je korenito spremenila naš osebni in kolektivni spomin, hkrati pa tudi raziskave na področju družboslovja in zgodovinopisja. Ob koncu 19. stoletja si je fotografiranje sebe ali svoje družine lahko privoščila le družbena elita, v prvi polovici 20. stoletja že tudi meščanstvo, od druge polovice stoletja pa že tako rekoč vsi. Sedaj, v 21. stoletju, pa smo že vsi obdani s tisoč in tisoč resničnimi in virtualnimi fotografijami. Večino od teh posnetkov ustvarimo  sami, a samo nekatere od teh damo tudi izdelati, jih shranimo in zbiramo.

Leta 2015 je dala Klara Koša  pobudo, da bi bilo treba zbrati stare fotografije, povezane z Gornjim Lakošem. Predlogu je kmalu sledilo zbiranje fotografij na terenu, nato izbor in decembra istega leta še razstava. Za strokovno pripravo fotografske razstave sta poskrbela etnologa Dr. Mária Kepéné Bihar in Dr. Zoltán Lendvai Kepe. Bogat nabor zbranega gradiva je zbiratelje in vaščane spodbudil, da iz okoli 300 dragocenih posnetkov pripravijo knjigo arhivskih fotografij. Tako je po omenjeni razstavi sledilo dodatno zbiranje podatkov in obdelava gradiva. Leta 2018 se je projektu pridružil še Dolnji Lakoš pod vodstvom Marije Šimonka. Sosednji naselji namreč povezuje skoraj identično ime pa tudi skupna preteklost in številne skupne aktivnosti. Tako so prebivalci Dolnjega Lakoša kmalu zbrali okoli 200 arhivskih fotografij, iz povečav približno polovice zbranega gradiva pa je bila decembra 2018 pripravljena v vaškem domu občasna razstava.

Na osnovi več kot 500 fotografij, zbranih v obeh vaseh, se je oblikovala bogata in podrobna podoba o tem, kateri so bili poglavitni motivi za nastanek določenih posnetkov, kdaj in kdo jih je naredil ter kakšno vlogo so imeli v življenju krajanov. Najstarejše fotografije v zbirki so nastale okoli leta 1900. O avtorjih fotografij lahko povemo, da so prve fotografije nastale v ateljejih poklicnih fotografov. Pri eni od fotografij lahko na podlagi napisa natančno opredelimo, da je bila narejena v ateljeju enega prvih dolnjelendavskih fotografov Eleka Schrantza. Ob njem moramo vsekakor omeniti tudi ime znamenite dolnjelendavske družine tiskarnarjev Balkányi, katerim se lahko zahvalimo za številne kakovostne fotografske vire – tako razglednice kot fotografije – Lendave in okolice vse od konca 19. stoletja pa tja do zgodnjih štiridesetih let 20. stoletja. Na nekaterih fotografijah iz obeh Lakošev lahko najdemo fotografske pečate družine Balkányi. Na področju fotografiranja v obeh naseljih je bil zelo aktiven tudi domačin Pál Gerencsér, ki se je začel s to dejavnostjo ukvarjati v tridesetih letih 20. stoletja in bil več kot poldrugo desetletje navdušen fotograf vaškega življenja. Ob Pálu Gerencsérju je pomembno fotografsko dejavnost opravljal tudi vaški fotograf Filip Jošović iz Gaberja, kar dokazujejo pečati in oznake na hrbtni strani nekaterih posnetkov. Omeniti pa moramo tudi družino Ambruš iz Gornjega Lakoša. Člani te družine z izjemnim čutom za tehniko so imeli namreč v obdobju po 2. svetovni vojni obrtno dovoljenje tudi za fotografiranje. V Dolnjem Lakošu je v 1980-ih letih kot fotografinja delovala še Fanika Krpan. Med slikami iz Dolnjega in Gornjega Lakoša so se prav tako našle posamezne fotografije dolnjelendavskih fotografov, in sicer Franja Kunca, Foto-kino amaterskega kluba Lendava in družine Šimonka. Spremembo, ko so fotografije poklicnih zamenjale slike ljubiteljskih fotografov, je bilo zaznati predvsem po 2. svetovni vojni. Pri tem moramo vsekakor poudariti, da so najpomembnejšo vlogo pri popularizaciji ljubiteljskega fotografiranja in izdelave lastnih fotografij imeli izseljenci in domačini na začasnem delu v tujini, ki so med obiski ali po dokončni vrnitvi iz zahodne Evrope v domače kraje s seboj prinesli prve barvne fotografije in sodobne fotografske aparate.

Stara, a skrbno ohranjena fotografija nam ne nudi le družinskih spominov in ni dragocena le tistemu, čigar sorodniki ali stari znanci so na njej upodobljeni, temveč tudi vsem drugim. Fotografije nosijo v sebi vir zgodovinskih informacij, človeške zgodbe in spoznanja, ki nas vse bogatijo. Na srečo pa zbiranje in objavljanje starih fotografij danes doživlja svojo renesanso. Upamo, da se bodo po vzoru Dolnjega in Gornjega Lakoša za zbiranje in objavo starih fotografij odločila tudi druga naselja. Pri vsem tem pa ne smemo pozabiti na pomembno dejstvo – ki je hkrati tudi osebna odgovornost vseh nas – da je prava vrednost fotografije v informacijah, ki jih nosi v sebi. Prav zato je potrebno – dokler še lahko – zbrati čim več podatkov o posnetkih in jih zapisati na hrbtno stran fotografije, predvsem pa podatke o tem, kdaj, kje in ob kakšni priložnosti je nastala in koga prikazuje. Samo na tak način bodo naše družinske fotografije postale zares dragocen, pomemben in zgovoren zgodovinski vir za naše potomce in bodoče rodove.