FOTO: Pri Lovenjakovih dišalo po paprikašu

Po lepem in sončnem vremenu je konec minulega tedna, ob “Lovenjakovem dvoru,” znani prekmurski gostilni, v Polani pri Murski Soboti, potekala tradicionalna, 9. paprikašijada z zanimivim programom, ki ga je povezovala moderatorka Silva Vrbnjak.




Ker je paprikaš zelo razširjena lokalna jed v Pomurju, so se “Lovenjakovi” organizatorji že pred devetimi leti odločili vsako leto pripravljati tekmovanje v kuhanju paprikaša, udeleženci pa si lahko izberejo, ali bo to piščančji, ribji, svinjski, kunčji …, saj meso le delno prispeva k okusu same jedi. Strokovnjaki, ki so ocenjevali izdelke tekmovalnih ekip so namreč mnenja, da vse druge sestavine, predvsem mleta paprika, čebula, malo moke, kisla smetana in malo vina, dajo paprikašu pravi okus. In če je lani organizatorjem malo ponagajalo vreme, je tokrat tekmovalcem bilo zelo vroče, saj je poleg sonca “žgal” tudi odprti ogenj.

Toda tudi vročina ni posebej motila tekmovalke in tekmovalce iz rekordnih 18 ekip, ki so z veliko vnemo pripravljali različne vrste paprikaša. Sam dogodek je, kljub številnim prireditvam v okolici, pritegnil lepo število tekmovalnih ekip, enako pa tudi obiskovalcev in degustatorjev tistega, kar so kuharji ustvarili.

Vse izmed 18 ekip so skuhale odličen paprikaš, bodisi piščančji, svinjski, kunčji ali ribji (fiš) paprikaš, ki so ga ocenjevali v eni sami kategoriji. In po oceni strokovne komisije (Konrad Purgaj, profesor kuharstva na SŠGT Maribor, in ugledna gostilničarka Majda Mogu iz Pernice), so ekipe skuhale najboljše piščančje paprikaše, ki so osvojili prva tri mesta. Slavila je ekipa Prijateljev (Janči & pajdaši) iz Lipovcev, pred “Zafcema” (Aleš Bratuša in Petra Vogrin) z Aženskega Vrha, ter Veselimi Vojvodjani (Dušan in Silvija Pikulić) iz Murske Sobote.

Vseh 15 preostalih ekip je osvojilo 4. mesto, ki so prejeli lepe praktične nagrade. Parametri ocenjevanja so sicer bili: priprava, vonj, videz, okus in kreativnost. Zanimivo je, da so se povsem naključno na prva tri mesta uvrstili različni paprikaši, in sicer prvi – piščančji, drugi – kunčji in tretji – ribji. Poleg tekmovanja v kuhanju so organizatorji pripravili tudi krst mladih štrkov (štorkelj), ki sta se tudi letos zvalili na dimniku domačega gostinskega objekta – Lovenjakovega dvora. Krst je opravil humorist in pevec Geza Farkaš, trije botri pa so bili iz različnih slovenskih krajev. Seveda ni manjkalo niti zabave, za katero je skrbel en mož-ansambel “Mačo” ter mladi glasbenici Dorina in Maruša.

Paprikaš

Paprikaš sicer, besedah upokojenega kuharskega mojstra Branka Časarja, izvira iz Madžarske in Češke, v času madžarske oblasti pa se je paprikaš prenesel v Prekmurje. Pörkölt – golaž oz. mesna omaka je v 19. stoletju postal priljubljena jed madžarskih kmetov v pokrajini Alföld, ki se nahaja v južnem in vzhodnem delu sosednje države in se imenuje tudi Panonska nižina. Ljudje so se morali prilagoditi razmeram, ki so nastale, zato se je poraba govejega in ovčjega mesa nadomestila oz. dopolnila s perutnino. Paprika je v tistih časih simbolizirala madžarskega kmeta, danes simbolizira Madžarsko. Paprikaš je skozi čas postal ena izmed najbolj priljubljenih madžarskih jedi.

Kar se pa tiče sestavin pri paprikašu ne sme manjkati čebule, mlete paprike in kisle smetane ter tudi malo vina. V pripravi bograča in paprikaša obstaja velika razlika. Ni nujno, da so naštete sestavine sestavni del paprikaša, lahko jih izbirate in paprikaš naredite po svojem okusu. V Pomurju je najbolj razširjen piščančji paprikaš, v zadnjem času pa se na veliko kuha ribji, ter tudi svinjski paprikaš.

Vsekakor, tako Časar, ne smemo pozabiti niti na telečji, jagnječji in celo kunčji paprikaš. Eden najbolj znanih slovenskih kulinaričnih strokovnjakov Srečko Koklič pa dodaja, da paprikaš ima svoje značilnosti, ki jih nekateri pozabljajo. Ob tem mnogi ljubiteljski in tudi profesionalni kuharji preveč eksperimentirajo in se precenijo v “znanju,” tako da na koncu vse pokvarijo. Koklič je razočaran, da mnogi v paprikaš dajejo surovo papriko, potem timijan in majaron. Nič od tega, po njegovem ne sodi zraven, prav tako je dobro s piščančjega mesa odstraniti kožico. Ob tem pri jedeh z omako, kot so paprikaši, mora čebula biti dovolj spražena, da se sploh ne vidi v omaki, Koklič sicer dodaja, da je pri paprikaših najpomembnejša: gostoto, harmoničnost, okus in začinjenost ter kuhanost mesa.