FOTO: Pince: Med gradnjo novega daljnovoda naleteli na arheološke ostanke, stare 2.000 in vsaj 3.000 let

Tako kot med gradnjo pomurskega kraka avtoceste A5, so tudi med gradnjo daljnovoda v Pincah naleteli na arheološke ostanke častitljive starosti. Gre za arheološke ostanke, ki jih že nekaj dni izkopavajo in so po besedah arheologa Primoža Predana stari 2.000 in 3.000 let. Kot nam je dejal, je tamkajšnje območje arheološko bogato območje.




Po tem, ko so delovni stroji zadnjič rili po zemlji v Pincah v času, ko se je gradil pomurski krak avtoceste A5, ti tokrat rijejo ponovno in sicer za potrebe novega interkonekcijskega daljnovoda Slovenija – Madžarska, o čemer smo sicer že poročali. Tako kot v času gradnje avtoceste, so tudi tokrat pristojni naleteli na arheološko najdišče, ki sega globoko v zgodovino. Na lokaciji najdb v Pincah smo se pogovarjali z arheologom Primožem Predanom iz podjetja PJP iz Slovenske Bistrice, ki je tokrat zadolženo za arheološka izkopavanja, prevoz, čiščenje in predajo arheološkega materiala pokrajinskemu muzeju Murska Sobota, kamor bodo najdbe tudi romale.

“Tokrat vam lahko predstavim kos sklede iz terra sigillate. Vzorec je lepo viden, po navadi gre za listnati vzorec. Zadeva je iz rimskega časa in je stara med 1.800 in 1.900 let. Kot druga najdba pa je zajemalka, ki je najverjetneje stara vsaj 3.000 let. Gre za prazgodovinsko dobo, najbrž za železno, morda bronasto dobo, najverjetneje pa nekje iz prehoda med železno in bronasto dobo,” pove Predan. Že sicer pa arheološko najdišče v Pincah velja za bogato. “V Pincah smo za obdelat dobili tri lokacije, in vse tri smo že “odprli”. Starost najdb na teh lokacijah se giblje med 2.000 in 3.000 let, se pravi gre za več različnih časovnih obdobij -prazgodovina in antika. Verjetno bomo našli še kaj s časa prihoda Slovanov, torej nekje od 6. do 8. stoletja naprej.”

Terra sigillata se kot arheološki izraz nanaša predvsem na posebno vrsto navadne in okrašene namizne posode, narejene v Italiji in Galiji (Francija in Porenje) v času Rimskega cesarstva. Te posode imajo sijajne površine od motnega sijaja do briljantnega sijaja, v značilnem barvnem razponu od bledo oranžne do svetlo rdeče; izdelovali so jih v standardnih oblikah in velikostih in v industrijskem obsegu ter jih veliko izvozili.

“Gre za posode in pribor ljudi, ki so takrat tukaj živeli. Sama poselitev se iz celotno dobo seli iz ravnine, nižine, proti hribom. Arheologi to povezujemo z varnostjo. Ko so varni časi živiš v dolini, kjer so dostopi in komunikacije lažje, ko so nevarni časi, pa se dviguješ v hrib, pobegneš v gozd … To kar mi tukaj odkrivamo je verjetno vse iz varnih časov, torej ko je bilo življenje preprosto, brez nevarnosti, brez vojn, brez vpadov drugih narodov, … in so ljudje na teh območjih živeli v miru. Druga prednost zakaj so živeli tukaj, je bližina vodnih virov. Ti so relativno blizu, zemlja je kvalitetna za obdelavo, skratka imeli so vse na dosegu roke,” je še pojasnil Predan.

Kot je arheolog še potrdil, je večina najdb loncev. “Ti predmeti gredo sedaj k nam na sedež, torej v Slovensko Bistrico, kjer bodo oprani, za tem se bo to polepilo in uredilo, sledila bo natančnejša časovna opredelitev, tudi preko primerjav, na koncu pa to konča v pristojnem muzeju, torej v Murski Soboti. Vse te najdbe so se nahajale na globini od 40 – 50 centimetrov. Ker gre za precej bogato najdišče imamo najdbe praktično vsak dan. Strinjamo se lahko, da tega torej ni malo,” je še zaključil Primož Predan.