FOTO: Odprtje razstave Roberta Juraka z naslovom Zašvasan svet

Pred prostori Galerije-Muzeja Lendava se je včerajšnji pozni popoldan odvilo odprtje razstave Roberta Juraka z naslovom Zašvasan svet. Razstavo si je moč ogledati v okolici lendavskega gradu in v grajski kleti.




“Razstava na dvorišču lendavskega gradu z naslovom Zašvasan svet predstavlja dela Roberta Juraka. Umetnik je po poklicu ključavničar, zato ne preseneča, da so njegove stvaritve izdelane iz kovine oziroma najpogosteje iz železa. Jurakovo ustvarjalno delo se je izpopolnilo v zadnjih dvajsetih letih, v tem obdobju pa se je uspešno predstavil na številnih samostojnih in skupinskih razstavah.

V Zašvasanem svetu so na ogled posamezna dela oziroma serije iz različnih ustvarjalnih obdobij Roberta Juraka. Med njimi so tudi stvaritve, ki so bile že razstavljene, na primer Panonske ribe in Faraonove sanje, obiskovalci pa si lahko ogledajo tudi dela, ki so javnosti predstavljena prvič, med drugim tudi serijo z naslovom Blumenständer (Stojalo za rože). Jurak si motive izbira predvsem v svojem okolju, zato se v njegovih stvaritvah pogosto odražajo značilnosti njegove ožje domovine. Tak je tudi motiv ribe, ki na nek način simbolizira reko Muro, vendar s svojo prazgodovinsko obliko spominja tudi na fosile, ki bi lahko bili celo ostanki nekdanjega Panonskega morja.

Umetnikova navezanost na vodo se pojavi tudi v motivu ladje, naravo pa predstavljajo na primer dela s cvetnim motivom in organske oblike. V figurativnih umetninah se najpogosteje pojavljajo že omenjena živa bitja, to je rastline in živali, včasih v prenesenem pomenu, včasih pa kar na neposreden način v uporabljenem materialu, ki simbolizira Jurakovo privrženost naravi, za ohranjanje katere si je v zadnjih letih močno prizadeval.

V nasprotju s figurativnimi stvaritvami na dvorišču pa je pri skulpturah, razs­tavljenih v kletnih prostorih gradu, poudarek zlasti na geometriji. V teh delih je opazen umetnikov namen, da ob končni celoti prikaže tudi drobne elemente, iz katerih so njegovi kipi sestavljeni. Če posamezno stvaritev analiziramo nekoliko podrobneje, bomo opazili, da so tudi spoji sestavni del skulptur. To po eni strani kaže na strokovno obdelavo kovine, po drugi pa poudarja kohezijsko moč, ki omogoča, da tudi drobni delčki ali elementi postanejo del celote. Takšen odnos do materiala najverjetneje izvira iz umet­­­nikovega poklica in je pomemben del njegovega ustvarjanja.

Ob pogledu na skulpture Roberta Juraka se lahko v človeku pojavi občutek, da rastejo in se razvijajo na nek organski, naraven način, kar je rezultat spontanosti umetniškega ustvarjanja. V tem posebnem avtomatizmu se manifestirata veselje in želja po svobodi, ki ju omogoča ustvarjalni proces in ki sta zelo značilni tako za umetniška dela kot samega umetnika. Enako kot uporaba materiala kaže na iskrenost tudi ustvarjalno veselje, kar daje Jurakovim stvaritvam in umetniškemu prepričanju resnično verodostojnost.

Zaradi izbire materiala in načina obdelave je Jurakov slog relativno surov. Kljub temu da so njegove skulpture pogosto izdelane iz odpadnih kovin, ga ne prištevamo med tako imenovane trash umetnike, saj pri njem prvotni cilj ni uporaba odpadnega materiala. To se kaže tudi v tem, da jih dopolnjuje še z drugimi snovmi, na primer z lesom, steklom in terakoto. Njegova dela imajo hkratni značaj znanstvene fantastike in starodavnosti: videti je, kot da bi v slogu steampunka poustvaril fosile oziroma metulje Štefana Galiča. Ta dvojnost nas spodbudi, da bi njegova dela spoznali še bolje, še podrobneje,” je zapisal Atilla Pisnjak.

FOTO: Tomaž Galič