FOTO: Odprtje razstave Ivane Bajcer in Maše Mlinarič

Na tokratni razstavi se predstavljata dve mladi umetnici, Ivana Bajcer iz Hrvaške in Maša Mlinarič iz Slovenije, ki se v Lendavi predstavljata že drugič. Pred dobrim letom sta – kot del večje skupine umetnikov – predstavili svoja dela, ustvarjena na 22. koloniji LindArt, in obiskovalce odprtja likovne razstave s svojim velikim porisanim papirnatim mobilom navdušili do te mere, da so ju izbrali za najboljši ustvarjalni tandem kolonije ter jima tako omogočili samostojno predstavitev na lendavskem gradu.




Ivana Bajcer je diplomantka zagrebške Akademije likovnih umjetnosti, ki se je med študijem posvečala predvsem grafiki.  V svojem delu se ukvarja zlasti s figuraliko, preko katere odpira poglede v imaginarne, nadrealistične svetove. Na razstavi jih predstavlja v obliki umetniških knjig, risb in akvarelov, v katerih s precizno risbo z izrazitimi elementi fantastike upodablja organska telesa in gledalcem ponuja pogled naravnost v njihovo drobovje, v njihovo bistvo. Fantastična bitja, ki poseljujejo dela na papirju so reprezentacije umetničinih misli in razpoloženj – enkrat strašljiva, drugič tesnobna, vselej pa globoko osebna in izpovedna. Takšno beleženje občutij in njihovo urejanje v sekvence lahko razumemo kot poskus obvladovanja izmuzljivih misli – po besedah avtorice ji gre pri ustvarjanju zlasti za lastno »samoozdravitev« obenem pa za poziv publiki, da se ob delih tudi sama sooči z lastnim nemirom.

Na bistveno bolj pridušen, a nič manj učinkovit način, nagovarjajo gledalca dela Maše Mlinarič. Umetnica, ki je dodiplomski študij likovne pedagogike končala na Pedagoški fakulteti v Ljubljani, se v svojem ustvarjanju posveča zlasti geometrični abstrakciji, ki jo razvija v smeri kinetične in optične umetnosti. Prav raziskovanje op-artističnih tendenc, s katerimi se ukvarja v svoji magistrski nalogi, je močno zaznamovalo umetnine, ki jih tokrat predstavlja v Lendavi. Dela v različnih tehnikah povezuje do skrajnosti zreduciran, izčiščen likovni jezik – v nekaterih primerih je omejen na preplete ostro začrtanih linij, s katerimi umetnica ustvarja abstrahirane, navidezno migetajoče krajine, v drugih pa na taktilna, monokromna platna, ki postanejo podlaga za raziskovanje izraznih možnosti barve. S svojo pretanjenostjo delujejo predvsem na čutne zaznave in za publiko predstavljajo poseben izziv.

Tekst: Dr. Katarina Mohar
FOTO: GML

Klik >>