FOTO: Odprli razstavo Salvadorja Dalíja; Pred tem v mestni hiši novinarska konferenca

Razstava umetniških del enega največjih umetnikov vseh časov Salvadorja Dalíja z naslovom Recepti za nesmrtnost bo na lendavskem gradu na ogled do 31. 10. 2017. Razstava Dalíjevih umetniških del je nastala v sodelovanju lendavske galerije z bamberškim zbirateljem in mecenom Richardom H. Mayerjem.





Gre za slikovit izbor, ki zmore zadovoljiti slehernega ljubitelja likovne umetnosti. Organizatorja lendavske razstave sta Galerija-Muzej Lendava in Kontakt Verlag, Neufahrn bei Freising. Razstavo so omogočili Ministrstvo za kulturo RS, Občina Lendava, sponzorja Pomgrad, Varis ter medijski sponzorji Hidak, MMR, Nepujsag, Hitradio Center, Murski val in Vestnik.

Salvadorja Dalíja (1904–1989) označujemo za vodilnega predstavnika nadrealizma, ki si je slavo krojil z izjemnimi umetninami, pa tudi s provokativnim življenjskim slogom. Dalíjev opus zajema obdobje skoraj celotnega 20. stoletja, saj je začel ustvarjati že kot otrok, njegova naravnost eksplozivna ustvarjalna moč pa ni usahnila vse do smrti. Živel je v soju žarometov, ustvarjal v osami ribiške vasice Port Lligat v Cadaquésu ter hrepenel po telesni in duhovni večnosti.

Razstava je nadaljevanje izjemno plodovitega dela Galerije-Muzeja, ki že vrsto let sodeluje s prestižnimi galerijami in zasebnimi zbiratelji evropskega prostora. Plod tega sodelovanja so poleg letošnje razstave Salvadorja Dalíja in zelo odmevne lanske razstave Joana Mirója tudi pomembne razstave preteklih let, ki so odmevale tudi v mednarodnem prostoru: velika retrospektivna razstava Victorja Vasarelyja, razstava akvarelov in litografij najvidnejšega predstavnika avstrijskega ekspresionizma Oskarja Kokoschke, razstava oljnih slik in grafik ene najprodornejših predstavnic pariške šole in moderne umetnosti 20. stoletja Francoise Gilot, razstava češkega slikarja in grafika ter enega največjih predstavnikov fin de siecla Alfonsa Muche, razstava japonskih mojstrov erotičnih lesorezov Shunga, razstava keramike znamenite madžarske manufakture Zsolnay, razstava jedkanic nizozemskega velikana Rembrandta (sodelovanje z dunajskim Künstlerhausom), razstava grafik Los Caprichos španskega umetnika Francisca de Goye in razstava najslavnejšega likovnega umetnika 20. stoletja Pabla Picassa.

V mestni hiši pripravili novinarsko konferenco, posvečeno predstavitvi Lokalnega programa za kulturo občine Lendava 2017 – 2025

Občina Lendava in Galerija-Muzej Lendava sta včeraj ob 12.00, v Mestni hiši pripravila novinarsko konferenco, posvečeno predstavitvi Lokalnega programa za kulturo občine Lendava 2017 – 2025, ki je pogoj za pripravo kandidature za Evropsko prestolnico kulture 2025 in predstavitvi mednarodnega bienala oblikovanja BIO25, najstarejšega bienala oblikovanja na svetu, ki ga organizira Muzej za arhitekturo in oblikovanje in v katerega se letos prvič vključuje tudi Lendava. Osrednja tema novinarske konference pa je bila otvoritev razstave grafik katalonskega slikarja Salvadorja Dalíja. Razstavo umetniških del enega največjih umetnikov vseh časov z naslovom Recepti za nesmrtnost je na lendavskem gradu drevi ob 19.00 uri slavnostno odprl minister za kulturo Tone Peršak.

Župan Občine Lendava mag. Anton Balažek je poudaril, da je enoletni operativni plan, ki si ga je občina zastavila pred letom dni, ko je napovedala, da bo skupaj z izbranimi mesti iz Avstrije, Madžarske in Hrvaške kandidirala za Evropsko prestolnico kulture leta 2025, izpolnjen. Pri tem je izpostavil predvsem mednarodno dejavnost občine, povezovanje z Muzejem za arhitekturo in oblikovanje in projektom BIO 25, fakulteto za arhitekturo iz Ljubljane, ki snuje v Lendavi poletne likovne delavnice, večje vlaganje v kulturo na področjih, ki potrebujejo večji zagon in Lokalni program za kulturo Lendava (LPK) 2017 – 2025. Da so se v Lendavi že v zadnjem letu zgodili pozitivni premiki, kažejo po njegovem tudi številke, saj je doslej lendavski stolp Vinarium obiskalo že več kot 150.000 ljudi (rekordni dan je bil 1. maj 2017, ko se je na stolp povzpelo skoraj 2.000 ljudi), prav tako se je povečal obisk Galerije – Muzeja Lendava – lani je razstave GML obiskalo rekordnih več kot 15.000 ljudi. Vinarium in GML, ki domuje v lendavskem gradu, se odlično dopolnjujeta, saj po podatkih občine kar 10 odstokov posameznikov, ki obiščejo stolp, obišče tudi GML in obratno. Tudi hotelske zmogljivosti so polne. »V Lendavi je v tem času težko dobiti prosto sobo,« je bil zadovoljen župan.

Glede Lokalnega programa za kulturo, dokumenta na dobrih 90 straneh, ki je trenutno v 60-dnevni javni obravnavi, pa je župan povedal: »Lokalnega programa za kulturo ne delamo zaradi EPK, temveč zaradi nas samih. In ta kandidatura, na katero se pripravljamo, ni tekmovanje z drugimi, temveč tekmovanje s samim sabo.« S tem je želel poudariti, da Lendava že od samega procesa kandidature pričakuje neko novo energijo, aktivacijo prebivalstva, učinkovito sredstvo proti negativnim demografskim trendom ter prebujanje mesta in regije.  Eden največjih problemov namreč ostaja vprašanje, kako motivirati ljudi, da bi se bolj povezovali in bili bolj aktivni. Po javni obravnavi namerava občina pripraviti še investicijski del Lokalnega programa za kulturo, kar bo težka naloga, saj bo treba v racionalnih okvirih zajeti tisto, kar je dejansko moč uresničiti.

Aleš Šteger, poznavalec projekta Evropska prestolnica kulture in eden od soavtorjev Lokalnega programa za kulturo Lendava 2017 – 2025, je poudaril multikulturnost prebivalstva na tem področju, kar je prednost Lendave. Povedal je, da je dokument nastajal v sodelovanju z vsemi deležniki na področju kulture v občini, na podlagi študija materialov, anket in številnih poglobljenih pogovorov. Tako so nastali analiza stanja, slabosti in prednosti okolja, predlog vizije njegovega razvoja na področju kulture ter groba zasnova štirih glavnih programskih stebrov, okrog katerih se bo spletla zgodba EPK . Predlog LPK je objavljen na spletni strani občine, zato sta Šteger in župan pozvala vse deležnike, da podajo svoje predloge in pripombe. Že samo dejstvo, je dodal Šteger, da je politika prepoznala dolgoročno vizijo razvoja na področju kulture za nujno, priča o ambicioznosti in zrelosti tega okolja. Občinski svet je pred krakim LPK namreč soglasno podprl.

Matevž Čelik, direktor Muzeja za arhitekturo in oblikovanje, je o najstarejši oblikovalski manifestaciji na svetu, bienalu BIO25, povedal, da se vanj iz leta v leto vključujejo številni ambiciozni partnerji, eden izmed njih pa je letos tudi občina Lendava. Bienale se letos prvič premika iz urbanih centrov na podeželje, saj je njihov cilj oblikovanje pripeljati tja, kjer ga ljudje ne pričakujejo. Tako bo ena izmed delovnih skupin, Nov zagon podeželja, v kateri skupaj ustvarjajo oblikovalski duo Mischer’Traxler in kulinarični raziskovalec Klemen Košir, zasedla Lendavo, natančneje Genterovce, kjer bodo opuščeni supermarket spremenili v delavnico, ki bo v času bienala izhodiščna točka poti po podeželju.

Direktorica Galerije-Muzeja Lendava (GML) Beata Lazar je spregovorila o delovanju omenjene institucije. Že od leta 2009 se GML trudi, da v okviru projekta Velikani svetovne likovne umetnosti na lendavskem gradu Lendavo pripelje razstave vrhunskih svetovnih umetnikov (Rembrandt, Picasso, Goya, Miró in drugi) in v tem času se je tudi zaradi visokega nivoja razstavljenih del število obiskovalcev povečalo kar za dvakrat. Poudarila je, da so razstavljena dela vedno originali, ki jih večinoma dobijo od privatnih zbirateljev – tudi lastnik Dalíjeve zbirke je privatni zbiratelj Richard H. Mayer, ki je bil osebni prijatelj Salvadorja Dalíja. Zaključila je s poudarkom, da se razstava Salvador Dalí odpira prav na svetovni dan muzejev, s čimer ta pomemben dan obeležuje tudi Galerija-Muzej Lendava.

Kuratorka razstave Salvadorja Dalíja dr. Marjeta Ciglenečki je ukvarjanje s kontroverznim katalonskim umetnikom opisala kot precejšen izziv. Dalí je bil namreč osebnost, ki je prav v takšni meri kot navdušenje zbujal tudi polemike in takšnega umetnika ni enostavno predstaviti javnosti, je dejala. Dalíjev opus se izrazito deli na predvojni, nadrealistični, ki se mu tudi daje prednost, in povojni, ko se Dalí celo sam označi za bivšega nadrealista. Med deli, ki bodo od danes pa vse do 31. oktobra na ogled na lendavskem gradu, je dr. Ciglenečki posebej opozorila na kovček iz pleksi stekla z grafikami, naslovljen Deset receptov za nesmrnost, ki je fascinanten tudi zato, ker je bila nesmrtnost tema, o kateri je veliki umetnik obsesivno premišljeval.

FOTO: Tomaž Galič

  • klofuta

    Pogledam slike, pa se mi ftrga. Bravo Zolti in Dubi. Čestitke. Vaju ni nikjer, so pa tisti, ki niso za vse te razstave niti malo zaslužni. Niti malo. Stari odpisani prijatelji (Turk), Čander, ki dobiva denar, ki bi ga moral nekdo drug, Peršak se pač na takšni razstavi mora pojaviti, druge pa ne poznam, sem pa prepričan, da bo za njih Lendava postala sanjska destinacija. Župan pa o sobah in obisku Lendave. Glede sob ne drži, nič se ni spremenilo. Že zato ne, ker nismo povečali spalnih kapacitet in posledično ne more biti več prenočitev. Glede mesta kot mesta samo toliko. Priporočam, da se župan sprehodi (po dolgem času) po Lendavi proti večeru in zvečer. Sprehaja se lahko po mestu duhov. Toliko o biznisu, ki ga prinese 150.000 ljudi. Domačin ne zasluži niti ficka in dokler bo tako, niti ne bo. Služijo prišleki z raznimi svetovanji in blebetanjem o lepši prihodnosti.

  • ivanov

    Bravo GML, res, še posebej Dubi in Zolti, že leta in leta pripravljata v celi regiji in širše najboljše razstave! Tisti pa, ko se tu na velko šopirijo s tujim perjem, se slikajo, blebetajo in lažejo sebi in drugim, da imajo kakršnekoli zasluge za te razstave na gradu, so samo navadne politične barabe, ki se rivajo pred kamere.
    Zakaj Dubija, ki je celo leto dejansko delal na tem projektu ni videti na novinarski konferenci Dalija, ni med tistimi, ki si odprli razstavo? Zakaj se mu ni nihče zahvalil z enim samim preprostim stavkom? Zato ker so to politične barabe in njihova podrepna klientela, ki živijo na račun strokovnega znanja drugih, v tem primeru Dubija in Zoltija. Kaj ima župan pri tej in pri prejšnjih velikih razstavah? Nič, po besedah delavcev na gradu jih samo zajebava, ne daje jim pravočasno denarja, trem ali štirim ne zagotavlja plače, pravijo da tudi Dubiju in Zoltiju daje 50 %. To vse pove o teh lopovih, ki si izplačujejo deset tisočake za par strani s floskulami napisanih papirov. Čas bi bil za spremembe.

  • pepe

    Ljudje z znanjem, intelektom, hrbtenico in strokovnostjo so zatirani. Razgledani in načitani motijo šefe, saj jih motijo v tiskovnokonferenčnem nastopaštvu. Na otvoritvi so se pokazali pozvetniški podrepniki in kmetavzarji, ki jim je okus in estetika španska vas. Za umetnost mislijo,da je nekaj nepotrebnega. V veliki viziji kulturnega razvoja je župan poudaril pasivnost, nemotiviranost in neaktivnost prebivalstva. Sigurno je mislil na učence pihalnega orkestra glasbene šole in njihove prizadevne starše, ki si za celoletni trud in redki nastop zaslužijo nefinansiranje promenadnega koncerta. Sigurno so v tej skupini avtorji Lindve, ki so deset let pisali in ustvarjali zastonj, zdaj pa občina še za tisk noče dati. Zaposlene v kulturi ponižuje in izsiljuje, pri tem mu pridno asistirata Bea in Albi, ki rada razdelita delo, rezultate pa pripišeta sebi. Vsa ostala kultura v Lendavi je ljubiteljsko volonterska, torej skoraj zastonj za občino. Neaktivni in pasivni občani? Bluzenje nekulturnih ljudi o kulturi je nekulturno.

  • peter

    Župan se je že neštetokrat dokazal kot hud cinik, to vsi vemo. Na desetine primerov bi lahko našteli. Ugonablja ustvarjalce, kulturnike in intelektualce, ne daje dovolj denarja gradu, glasbeni šoli, krajevnim skupnostim in društvom, uničiti hoče revijo Lindua, nastavlja svoje nekompetetne ritoliznike za direktorje, Samosvoje odloča, odriva domače intelektualce, Čanderju in njegovim papagajem pa izplačuje na desetine tisoče evrov. Ljubosumen je na vsakega kulturnika in športnika! Diktatorsko zapoveduje vsem po vrsti, vsi se ga bojijo ko zlobnega vraga, zapira se v občino, potem pa govori, da smo občani neaktivni. Po eni strani nismo neaktivni, to dokazujejo posamezniki tako v gradu, glasbeni šoli, literarni in likovni ustvarjalci, društva, sekcije, tako slovenske, madžarske in hrvaške, le do asistiranja nam ni pri njegovi diktaturi in na bruhanje nam gre njegova aroganca! Kotejb, dragi župan, naj ti dajejo nasvete Beatka in Albret, ona nista pasivna. Oba sta doktorja za gledališče, balet, knjižničarstvo, slikarstvo, kiparstvo, globoki in visoki tisk, za zgodovino, hungaristiko, slavistiko, sodobno umetnost, multimedijo, turizem in menedžment, Mi ki 8 ur stoje delamo, popoldne skrbimo za družino, zvečer ali ob koncu tedna pa aktivno sodelujemo v društvih in z družinskimi člani hodimo na prireditve, jasno, mi smo pasivni. Ne, ne, Tone, glavni problem je v tem, da med občani in tabo že dolgo ni dialoga, pun kufer te mamo, ni nam do tega, da bi ti kaj koli rekli!

  • L.R.

    Žal je tako kot pravite. Dovolj nam je tega župana in njegovih ritolizcev! Pa tega odsluženega Turka. Kdo ga še sploh podpira? Kmalu bo nekaj vodovoda in asfalta potegnil za vaš denar pred volitvami. Na te fore se bo padalo? Vedno več ljudi mu obrača hrbet in tako je prav, ker si to zasluži. Tega prisklednega alberta direktoraj kar dveh javnih zavodov naenkrat (!) pa ne morem videt. Mislim, ogrnjen suknjič. Ne rabiš več povedat in pokazat.

    • pik as

      Zelo posrečena prispodoba: OGRNJEN SUKNJIČ. Slinav je, da ti je slabo, pravi lazar. Pašeta skup z županom, oba sta potuhnjena in zahrbtna, pred občinstvom pa prevarantsko skromna, lepobesedna, skratka ogrnjena. Kar se pa tiče vodenja dveh zavodov, mislim da to še ni vse. Še pred županskimi volitvami 2018 bomo imeli namesto blagovnice Mednarodni kulturni center. Saj tako ga je pred leti v občinskih dokumentih poimenoval Balažek, Tega bo tudi vodil “ogrnjen suknjič”.

  • pik as

    Odlična razstava. Največja in najboljša Dalijeva razstava doslej v Soveniji. Lendavski grad je prava utrdba kulture cele regije že nekaj časa. Ponosni smo lahko, kar se tam dogaja že leta in leta. Seveda pa je zaradi tega zavod velik izziv za politične srečelovce, županove prisklednike in polže lazarje, da ga zasedejo in se potem šopirijo s tujim perjem, hvalijo s tujim delom. Na žalost se v Lendavi ponovno govori o “povezovanju zavodov za družbene dejavnosti”, kar lahko pomeni konec samostojnosti tudi za Galerijo-muzej, nekaj podobnega, kar se je gledališču zgodilo pred leti. Namesto nesmrtnosti – muerto! Župan je bolano nevoščljiv, to nam je vsem znano, zato bo raje uničil kreativnost tistih, ki so zadevo pripeljali do uspeha. Takšna je moja izkušnja v Lendavi.