FOTO: Mednarodni festival domačih sort v Beltincih

Minulo soboto se je v Beltincih, v tamkajšnjem Geza pub-u, odvijal Mednarodni festival domačih sort. Šlo je za festival pijač iz samorodnih vinskih trt, ki niso cepljene in rastejo tako rekoč iz svojih korenin.




Pojav peronospore 1878 ter trsne uši konec devetnajstega in v začetku dvajsetega stoletja, je pomenil konec zlate dobe vinogradništva v Prekmurju. Zaradi odmaknjenosti pokrajine, socialno ekonomskih razlogov, se vinogradi niso obnavljali s cepljenkami žlahtne trte na ameriški podlagi temveč, so se zaradi nizke cene in možnosti lastnega razmnoževanja sadile samorodnice-direktno rodni hibridi. Med temi so bile najbolj razširjena šmarnica, jurka, izabela in klinton. Kot zanimivost naj naveden, da je bila prva samorodnica Otela prenesena v Prekmurje najprej v Bodonce kjer se omenja leta 1895 leta iz Vinskega vrha pri Ormožu. Že od vsega začetka je vinski lobi, velikih evropskih vinogradniških pridelovalk sprožil proti propagando »vinu iz samorodnic«. Argument je bil škodljivi vpliv na zdravje, predvsem zaradi metanola, ki ga bi naj samorodnice vsebovale več kot pa vina iz žlahtnih sort vinske trte. Na območjih, kjer je vladala revščina je bilo več ljudi s slepoto in živčnimi težavami, alkoholizem je bil tudi velik socialni problem. Seveda na teh območjih je bila predelava grozdja iz samorodnic zaradi pomanjkanja tudi marsikdaj potvorjena, saj so tropine namakali in jih večkrat stisnili. Tako je nastalo tudi več metanola, ki ne nastaja kot proces alkoholnega vrenja kvasnic iz sladkorja (etanol). Tudi iz grozdja žlahtne vinske trte se pri nestrokovni predelavi ustvari več metanola.

Tudi v Kraljevini SHS, kateri je bilo Prekmurje priključeno 1919, je na tem območju prevladovala šmarnica, ki pa jo je z začetkom »vikendaštva-ljubiteljskega vinogradništva« od leta 1975 začela nadomeščati žlahtna vinska trta. Večji vinogradi na območju Prekmurja pa so nastajali od leta 1985 naprej. Prepoved sajenja samorodnic je še vedno veljala za večje nasade, brajde-lugaše in porabo hibridne pijače za lastno uporabo pa ni nihče omejeval. Na podlagi dobrih izkušenj iz sosednje Avstrije(»vino uhudler«) iz začetka tega tisočletja je to »gibanje« dobilo nekaj pobudnikov tudi pri nas. Toga zakonodaja pa se je le prilagodila v začetku tega desetletja. Pogoje za promet s pijačo samorodnic podajam kot prilogo. Po zaslugi gospoda Farkaša, ki je organiziral zbiranje vzorcev je skozi anonimno strokovno preverjanje-ocenjevanje od februarja do junija šlo 190 vzorcev iz Slovenije, Madžarske, Avstrije, Hrvaške in Romunije. Nekaj vzorcev je bilo že pred preverjanji izločenih, saj so bili motni ali pa se je začelo naknadno vrenje. Za ocenjevanje smo uporabili dvajset točkovni sistem, ki uradno velja za vina. Fermentiranim pijačam iz grozdja, kot jih se jih lahko imenuje je bilo dodeljenih 30 zlatih diplom, kar je 15,8 % od vzorcev. Po sortah samorodnic je bilo Gamayev 20, Šmarnice 34, Jurke 13, 98 vzorcev pa je mešanih in rdečih zvrsti.

Tudi tri penine so bile prisotne. Od drugih samorodnic pa še Othello, Klinton in Izabela.  Prevladovale rdečkaste pijače, le gamayi so imeli odlično barvo. V prihodnje je potrebno pridelovalce teh pijač izobraziti glede podatkov, ki jih navajajo za svojo pijačo. Glede barve bi morali navajati roze, rdečkasto ali rdeče. Glede vrste samorodnic obstaja tudi za isto vrsto tudi več sinonimov ali lokalnih poimenovanj. Tudi embalaža v kateri se prinašajo vzorci pijač, odraža odnos-ogledalo pridelovalca do pijače. Kakovost pijač je bila v povprečju presenetljivo dobra. Največ pomanjkljivosti je bilo pri umni uporabi žvepla, saj so nekateri vzorci pijač izkazovali pomanjkanje žvepla tako imenovano oksidacijo ali so se začeli nagibati k oksidaciji, drugi pa so vsebovali preveliko količino prostega SO2. Nekaj vzorcev je imelo tudi prisotnost nečistih okusov, kot posledico nenadzorovanega vrenja mošta, nečiste maceracije ter neprimernega vzdrževanja lesenih posod. Kot modni trend »tržna niša« pa je bilo tudi nekaj vzorcev pijač ne glede na barvo z višjim preostankov nepovretega sladkorja(polsuho,polsladko).

Strokovna izkušnja organoleptičnega pregleda tolikih vzorcev različnih fermentiranih pijač, lahko pomeni Javni službi za kmetijsko svetovanje nadaljnje smernice strokovnega sodelovanja z vsemi zainteresiranimi pridelovalci teh fermentiranih pijač. Že od postavitve brajdnega nasada, oskrbe tudi nadzorovanega in evidentiranega varstva pred boleznimi in škodljivci. Na grozdju samorodnic v kritičnih-vlažnih letih prihaja do okužb jagod ali delov grozdov s peronosporo, tudi kapi-odmiranje lesa samorodne trte so že dolgo prisotne. Od škodljivcev je samorodna trta občutljiva na listno obliko trsne uši. Zatem treba pridelovalce poučiti, glede higienske predelave grozdja, maceracije, negovanja mošta ter alkoholne pijače ter priprave na polnitve. Brez umne uporabe žvepla se ne da uspešno kletariti. Z konstruktivnimi predlogi bi bilo potrebno tudi dopolniti obstoječo zakonodajo iz tega področja. Poleg predhodnih regijskih ocenjevanj fermentiranih pijač iz samorodnic, bi lahko v Beltincih izvedli odprto državno ocenjevanje alkoholnih pijač iz samorodnih (domačih) sort grozdja.