FOTO: “Evropa včeraj, danes, jutri” z Milanom Kučanom

Včeraj se je v Lendavi mudil prvi predsednik Republike Slovenije, Milan Kučan. Popoldan se je udeležil pogovora z naslovom “Evropa včeraj, danes, jutri,” ki ga je organizirala lendavska knjižnica. Pogovor je vodil direktor Knjižnice Lendava dr. Albert Halász.




Po tem, ko je Milan Kučan včeraj prispel v Lendavo, si je z županom mag. Antonom Balažekom ogledal Lendavo, razgledni stolp Vinarium in nekatere ostale znamenitosti v Lendavi, obiskal pa je tudi naselje Pince-Marof . Uvodoma je povedal, da mu ni žal, da je prišel v Lendavo in omenil, da ga veseli kandidatura Lendave v projektu evropske prestolnice kulture. Lendava, kot pravi, ima kaj za pokazati, ima preteklost in ima ambicije. Ker je Kučan seveda Pomurec, ima kot pravi, na pokrajino ob Muri lepe spomine iz otroštva in mladosti.

Vrnitev k osamosvojitvi in k času pred osamosvojitvijo

V začetku se je Kučan, po vprašanju Halásza, vrnil v čas osamosvojitve in v čas pred osamosvojitvijo naše države. Kot je povedal Kučan, je ena od ključnih točk razpada nekdanje skupne države bila nezmožnost prave orientacije Jugoslavije in politika Srbije. Kot je dejal, Jugoslavija ni zagovarjala enakopravnosti, in ni bila funkcionalna. “Najmočnejši dejavnik povezovanja je bil Tito, za tem socializem, za tem enotni trg, za tem zveza komunistov in na koncu JLA, ki je ob razpadu vseh omenjenih stebrov bila prepričana, da bo prav slednja ohranila Jugoslavijo. To je bil prvi znak, da se je potrebno pripraviti na resne odločitve. Težavni so postali tudi srbski interesi, ki so jih želeli uveljaviti z vsako silo, tudi z JLA, če je potrebno. Nezadovoljstvo in inflacija sta se povečevala. Od takrat naprej dogodke poznamo.”

Evropska unija

Takrat, ko se je Slovenija odločala za vstop v Evropsko unijo (EU), je slednja bila bistveno drugačna kot je danes, pove Kučan. “Bilo je polno optimizma. Danes je izpuhtel. Tudi NATO je bila ogromna organizacija, ki bi poskrbela za bran držav, danes pa je le politična organizacija. Težave so se pojavljale tudi v pogajanjih. Vse preveč se je govorilo o monetarni politiki, industriji, bankah a premalo, ali skoraj nič o solidarnosti, človekovih pravicah, morali in pravu. Predvsem zaradi tega je evropska skupnost v krizi. Temeljne ideje EU-ja, ni več. Tudi v integraciji je potrebno narediti korak naprej, EU pa bi morala okrepiti zunanjo politiko, okrepiti policijo, vojsko  in obveščevalne službe.”

Kučan je, kot pove v nadaljevanju pogovora, optimist. Evropski voditelji se bodo morali začeti zavedati, kaj bo alternativa, ko EU razpade. “Prepričan sem, da bo najprej sledilna monetarna (finančna) vojna, za tem morda tudi fizični spopad. Nevaren bo tudi razpad monetarne politike. S svetom danes upravljajo multinacionalke. Ena izmed ključnih kriz, tako v EU kot v Sloveniji je kriza vladanja. Možnost, da bi begunska kriza pripeljala do razpada EU-ja je majhna.”

Slovenija?

Kot je Kučan omenil že prej, je tudi v Sloveniji prisotna kriza vladanja. “Tako v EU-ju kakor tudi v Sloveniji je velika težava, da se vlada ne pogovarja z ljudmi in ljudje so, pričakovano, prestrašeni. Za Slovenijo je zelo pomemben tudi odnos s sosednjimi državami. Čase, ko sem bil v politiki aktiven, je težko primerjati z današnjimi. V tistih optimističnih časih je nekako veljalo, da s sosedi s skupno zgodovino ustvariš dobre odnose. Seveda obstajajo določene stvari, ki so moteče, a kjer je volja, je pot. Trenutno je Slovenija država, ki nima zaveznikov, brez zaveznikov pa je v evropski skupnosti težko. Zaveznike najprej iščeš med sosedi. Majhen narod, kot smo, mora imeti uravnoteženo politiko do vseh sosednjih držav. Nimamo svojih stališč in vedno se izgovarjamo le na evropsko politiko.”

IMG_9064.JPGIMG_9066.JPGIMG_9067.JPGIMG_9070.JPGIMG_9074.JPGIMG_9078.JPGIMG_9081.JPGIMG_9082.JPGIMG_9083.JPGIMG_9084.JPGIMG_9086.JPGIMG_9088.JPGIMG_9091.JPG