FOTO: Kaj se prevaža na relaciji bioplinarna Ginjevec – bioplinarna Kolar (ali obratno)?

Po bioplinarni ECOS, sedaj bioplinarna Kolar. Že nekajkrat so nas nekateri občani opozorili na prihode in odhode traktorjev s pripetimi cisternami iz bioplinarne Kolar, v neposredni bližini razvpite bioplinarne ECOS. Nič drugače ni bilo včeraj. Prejetemu obvestilu nekaterih občanov smo se včeraj nemudoma odzvali.




Ko smo se včeraj odzvali naznanilu enega izmed občanov, da se v okolici oz. na dvorišču bioplinarne Kolar “spet nekaj dogaja,” smo se tudi mi podali v bližino omenjene bioplinarne, ki dejansko nikoli ni delovala in nima obratovalnega dovoljenja, del te pa, neuradno, niti še ni dokončan. Ob železniški progi smo se podali v neposredno bližino bioplinarne, na dvorišču katere je bilo moč videti dva traktorja s pripeto cisterno, cev iz cisterne pa je bila, sodeč po videnem, speljana v enega izmed fermentorjev.

Ali je v tem primeru prišlo do dovoza ali odvoza nam včeraj ni uspelo izvedeti, a dejstvo je, da bioplinarna obratovalnega dovoljenja nima. To pa seveda še ni vse, saj smo se kmalu za tem zapeljali za enim izmed traktorjev, ki je pot končal v bioplinarni Ginjevec v Radmožancih. Kaj se torej prevaža na relaciji bioplinarna Ginjevec – bioplinarna Kolar v Lendavi, ali obratno, trenutno ni znano, je pa znano le, da je lendavska Občina včeraj omenjeno že prijavila pristojni inšpekcijski službi.

Sicer pa sta obe bioplinarni povezani z Marjanom Kolarjem oziroma sta del zgodbe Keter Organica, ki je končal v stečaju. Bioplinarna Ginjevec v Radmožancih je ostala v lasti Marjana Kolarja in se je znašla v njegovi osebni stečajni masi, pozneje pa jo je vzela v najem kar njegova družba. Ta bioplinarna je ves čas v pogonu, čeprav je zaradi izpustov brozge in gnojnice v preteklosti domnevno že povzročila več ekoloških onesnaženj.

O omenjeni nedelujoči bioplinarni v Lendavi ne vemo prav veliko, nekaj pa le. Maja 2012 sta bili zanjo izdani dve gradbeni dovoljenji in sicer dvema lastniško povezanima družbama podjetju Keter Bioplin in Keter Bioplinarna s sedežem v Bučečovcih, ta lendavska bioplinarna pa naj bi imela nazivno moč 999 kilovatov. Razlog za delitev je bil ta, da se je investitor izognil pridobivanju elektroenergetskega dovoljenja za proizvodnjo električne energije, ki bi ga bilo treba pridobiti pri investiciji z večjo nazivno močjo od enega megavata.

Elektroenergetsko dovoljenje namreč poleg lokacije, območja in vrste objekta postavlja ostre zahteve tudi glede vrste goriva in pogojev za opravljanje energetske dejavnosti, hkrati pa so opredeljene obveznosti imetnika energetskega dovoljenja. Podatka o tem, koliko je bila investicijska vrednost obeh projektov oziroma dejansko ene bioplinarne ni, je pa Nova KBM na zemljišča v lasti investitorjev vpisala hipoteko. Višina najetega posojila po treh pogodbah znaša 19,3 milijona evrov. Celotna naložba naj bi torej bila financira z bančnim posojilom.

Klik >>