FOTO: Boštjan Hren iz Srednje Bistrice postal Vestnikov Kralj šnopsa 2017

Štirideset finalistov v Vestnikovi akciji iščemo Kralja šnopsa 2017 je v Pizzerii in gostilni Kratochwill v Murski Soboti odigralo finale. V finalu je slavil Boštjan Hren iz Srednje Bistrice, ki je s 7 : 6 in 7 : 4 premagal Simona Prelca iz Košarovec. Tretji je bil Bojan Sobočan iz Murske Sobote, četrti pa Marjan Martinec iz Rakičana.





Tekmovanje Kralj šnopsa se je igralo v dvobojih na izpadanje na dve dobljeni igri do sedme točke. Igralec, ki je zmagal dve igri, je bil zmagovalec. Zmagovalec finala je prejel praktično nagrado – motorno žago v vrednosti 600 evrov, drugouvrščeni praktično nagrado v vrednosti 300, tretji 150 in četrti 50 evrov. Na petih predtekmovanjih (Gostišče pri Rudiju v Šalovcih, Okrepčevalnica Tropicano v Srednji Bistrici, Gostilna Kančal v Lendavi, Gostilna, picerija Kostanj v Ptujski Cesti pri Gornji Radgoni in Gostilna Ficko pri Sv. Juriju na Goričkem) je tekmovalo 260 igralcev šnopsa.

“Vesel, pa tudi žaga mi bo prav prišla. V finalu in nasploh so v veliki meri odločale karte, imel sem več sreče. Mislim, da je vsaj 80 odstotkov odvisno od sreče. Rad bi se zahvalil organizatorjem, ki so se domislili tekmovanja. Lepo je, da se na takih dogodkih srečamo igralci šnopsa iz celega Pomurja,” je po zmagi povedal Boštjan Hren.

Simon Prelec ni bil posebej razočaran: “Nič nisem mogel storiti, ker pravzaprav nisem imel kart. Boštjan je imel več sreče. Rad sem se udeležil tekmovanja, saj sem tako malo preveril, kako sem dober v igranju šnopsa. Bon bo prav prišel, saj bom nabavil kurjavo.”

Bojan Sobočan je naprej dopolnil Hrena: “Mislim, da je igranje šnopsa sestavljeno iz 70 odstotkov sreče, 20 odstotkov znanja in 10 odstotkov neznanja nasprotnika.” Dodal je še: “Igranje šnopsa je zame lep način druženja. Upam, da boste pri Vestniku tekmovanje pripravili tudi drugo leto.”

Ljudje sicer igrajo šnops več kot dvesto let, tako je vsaj razbrati iz nekaterih dostopnih podatkov – zgodovinski viri o tem so namreč res skopi. Šnops je menda idealna igra za dolge (zelene) zimske večere, za igro tudi pravijo, da je težja kot zgodovina: “Če mislite, da je igranje šnopsa lažje, kot se naučiti zgodovino, se hudo motite. Nekaj zgodovine se človek nauči v slabi uri, za pravega igralca šnopsa pa je potrebnih najmanj deset let,” je moč prebrati na svetovnem spletu.

Eeden od redkih zgodovinskih podatkov o tej igri, ki ga je bilo mogoče najti, pravi, da je bil šnops nekoč razširjen predvsem v Nemčiji in nekdanji Avstro-Ogrski. Igra je menda nastala v 17. stoletju, igra pa se s francoskimi kartami (križ, pik, srce in karo) ali nemškimi, ki jim pri nas pravimo madžarske karte (želod, zelje, srce, buča). Zakaj sploh ime šnops? Ena od različic, navedena na slovenski Wikipediji, pravi, da se ta igra tako imenuje zato, ker da so nekoč igralci tekmovali za liter žganja oziroma glaž šnopsa. Spet drugi viri pa navajajo, da zato, ker beseda schnappen v nemščini pomeni pobrati ali na hitro vzeti kaj, zato naj bi schnapsen, kot igranju šnopsa pravijo v nemščini, pomenilo pobiranje, ko nekdo z višjo prevzame nižjo nasprotnikovo karto.