FOTO: 80. obletnica prisilnega izgona Slovencev v taborišče Sárvár: Izgnancem se je poklonila tudi delegacija iz Lendave

Danes se je v Sárvárju na sosednjem Madžarskem odvila spominska svečanost ob 80. obletnici prisilnega izgona Slovencev v to taborišče. Umrlim internirancem sta se poklonila tudi slovenski veleposlanik na Madžarskem dr. Marjan Cencen in generalna konzulka Metka Lajnšček, ki sta položila venca na pokopališču in pri spominski plošči v Sárvárju. Iz Območja Lendave so se taboriščnikom poklonili Ivan Koncut, podžupan v funkciji župana Občine Lendava, mag. Tibor Hebar iz Občine Lendava, predstavniki združenja borcev za vrednote NOB Lendava, predstavniki društva Primorci in Istrani v Prekmurju, predstavnik Zveze slovenskih častnikov Lendava, predstavnik združenja vojnih veteranov OO Lendava, načelnica UE Lendava in poslanec Darko Kranjc.




Spomladi leta 1941, pred 80 leti, so Slovenijo okupirale in razkosale štiri države: Nemčija, Italija, Madžarska in Neodvisna država Hrvaška. Največji del slovenskega ozemlja si je prisvojila Nemčija. Cilj okupatorjev je bil uničenje slovenskega naroda kot etične enote, zato so se lotili raznih oblik raznarodovalne politike. Takrat so nemški okupatorji iz Slovenije prisilno izgnali 45.000 Slovencev v nemška izgnanska taborišča, 10.0000 na Hrvaško in 7.500 v Srbijo, italijanski okupator je izgnal 35.000 ljudi v taborišča v Italijo in madžarski okupator 2.000 v taborišča na Madžarskem. Pred izgonom je šlo v begunstvo 17.000 Slovencev.

V ta namen so takoj odstranili vsa znamenja, ki so kazala prisotnost slovenstva. Odstranili so vse slovenske napise s cest, trgov, uradov, trgovin, spremenili imena krajev v tuja, nemška imena. Razpuščena so bila vsa slovenska društva in organizacije, ukinili so slovensko časopisje in utihniti sta morala slovenska umetniška beseda in pesem. Uničevali so slovenske knjige in knjižice. Ukinjene so bile slovenske šole in prepovedano je bilo uporabljati slovenski jezik. Spreminjali so krstna imena in priimke. Slovenci so se morali odpovedati svoji zastavi, grbu, himni in svojim praznikom.

Otroke so nasilno jemali staršem, mnogi so bili zaprti, internirani, konfinirani, poslani na prisilno delo, streljali so talce, in Slovence prisilno mobilizirali v okupatorsko vojsko. Okupatorji so požigali vasi, rušili objekte, izkoriščali so naravna bogastva, plenili premoženje Slovencev in ga pošiljali v matične države. Med izgnanimi Slovenci je bilo tudi več kot 20.000 slovenskih otrok, mlajših od 10 let. O tem se nikoli ni pisalo in govorilo.


Tekst: vestnik DIS
Foto: Generalni konzulat RS v Monoštru